Franja

valedictorian [vælidiktɔ́:riən] samostalnik
učenec ali študent, ki ima poslovilni govor (pri zaključni proslavi v šoli ali kolidžu)

Volksschüler, der, učenec osnovne/ljudske šole

Wykehamist [wíkəemist] samostalnik
učenec šole v Winchestru

Zauberlehrling, der, čarovniški učenec

вечерник m učenec večerne šole

выпускник m učenec zadnjega razreda, letnika; absolvent

двоечник m (gov.) dvojkar; slab učenec

пятиклассник m učenec petega razreda

семиклассник m sedmošolec, učenec sedmega razreda

старшеклассник m učenec višjih razredov, dijak

успевающий ученик zelo dober učenec
у. по математике dober v matematiki

четвероклассник m učenec četrtega razreda

adepto poučen v čem

adepto m učenec; aspirant; privrženec

Aeschinēs -is, tudi -ī, acc. -ēn in -em, m (Αἰσχίνης) Ajshin, gr. moško ime. Poseb. znani so:

1. slavni atiški govornik in Demostenov nasprotnik (živel od l. 389 do 314): Ci., Q., Iul. Val.

2. atenski filozof, Sokratov učenec: Ci., Q.

3. Neapeljčan, Karneadov učenec, učitelj nove akademije v Atenah: Ci.

4. Miletčan, govornik azijanskega stila, Ciceronov sodobnik: Ci.

5. atenski zdravnik: Plin.

Aesculāpius -iī, m (izpos. po dor. soobl. Αἰσκλαπιός = at. Ἀσκληπιός) Ajskulap (Eskulap), mitični sin Apolona in Nimfe Koronide (Corōnis), Polidarijev in Mahaonov oče, Hironov učenec v zdravilstu in lovstvu. Homer ga omenja kot zdravnika. Pozneje so ga zaradi njegovega velikega zdravilskega znanja prestavili v nebo in ga častili kot boga zdravilstva poseb. v Epidavru. Od tod so ga po nasvetu sibilskih knjig ob kugi l. 292 prepeljali v podobi Eskulapove kače v Rim in mu postavili svetišče na Tiberskem otoku. Eskulapu je bila posvečena kača, podoba pomlajajoče se življenjske moči in zdravniške bistroumnosti. Upodabljali so ga z grčavko, kačo in torilom: Varr., Ci., L., O., T. idr. V pl. tres ali plures Aesculapii: Ci., Tert., Arn.

alacre agg.

1. živahen, prizadeven, hiter:
è un alunno molto alacre to je zelo prizadeven učenec

2. pren. živahen, bister:
ingegno alacre bister um

Alcamenēs -is, m (Ἀλκαμένης) Alkamen, kipar iz Limen (Λίμναι Limnae), mestnega dela Aten (po drugih Lemna), Fidijev učenec: Ci., Val. Max., Plin.

Alcibiadēs -is, acc. -em, redko -ēn, m (Ἀλκιβιάδης) Alkibiad, gr. moško ime.

1. Alkibiad Atenec, atenski vojskovodja in državnik, Klinijev in Dinomahin sin, Periklejev nečak, Sokratov učenec, roj. l. 450, umrl l. 404: Ci., N., Plin., Iust., Arn.

2. Alkibiad Lakedemonec, živel je v času vojne Rimljanov z Ahajci: L.

Alcidamās -antis, m (Ἀλκιδάμας) Alkidamant,

1. Elejan, Gorgijev učenec, retor: Ci., Q.

2. Alkidamant s Keja (Κέως); njegova hči Ktesila se je po smrti spremenila v belega goloba: O.

3. neki borilec: Stat.

Alcmaeō (Alcmeō), redkeje Alcmaeōn (in v razširjenih obl. Alcumaeō, Alcumaeōn, Alcumeō, Alcimeō) -onis m (Ἀλκμαίων, Ἀλκμέων) Alkmeon (Alkumeon, Alcimeon),

1. Amfiarajev in Erifilin sin, ki je na očetovo povelje usmrtil svojo mater ter nato zblaznel: Acc. fr., Ci., Hyg.; snov Enijeve tragedije: Ci. — Soobl. Alcumēus -ēi, m Alkumej: Pl. — Od tod adj. Alcmaeonius 3 Alkmeonov: furiae Pr. ki preganja Alkmeona.

2. filozof in zdravnik iz Krotona, Pitagorov učenec: Ci.