Franja

störrisch trmast; trmoglav; störrisch sein trmoglaviti

strong-headed [strɔ́ŋhedid] pridevnik
trmast, svojeglav
britanska angleščina zelo pameten, inteligenten

stubborn [stʌ́bən] pridevnik (stubbornly prislov)
trdovraten, trmast, svojeglav, uporen, kljubovalen; stanoviten, vztrajen, odločen; zakrknjen; neprilagodljiv, trd, nepopustljiv, neizprosen

a stubborn child trmast otrok
stubborn ore tehnično težko topljiva ruda
facts are stubborn things dejstev se ne da spremeniti

stur trmast, trdoglav; trmasto vztrajajoč pri svojem; stur sein vztrajati pri svojem; auf stur schalten trmoglaviti

sturdy¹ [stə́:di] pridevnik (sturdily prislov)
močan, čvrst, jeder, krepak; masiven
figurativno vztrajen, nepopustljiv, neupogljiv, odločen; trmast, uporen

sullen [sʌ́lən]

1. pridevnik (sullenly prislov)
mrk, mračen, temen; slabe volje, čemern, nejevoljen; neprijazen, neprijeten, molčeč, malo družaben, odljuden; kljubovalen, trmast; hud, jezen, uporen; počasen, len (korak, reka)
zastarelo sovražen, nesrečen (o zvezdi)

2. samostalnik
(tudi množina) slaba volja, čemernost, nejevolja

temático trmast, svojeglav

temoso svojeglav, trmast

tenaz (množina: -ces) žilav, trmast, vztrajen; skop; trpežen

terco trdovraten, svojeglav, trmast; figurativno trd, žilav

testardo

A) agg. trmast

B) m (f -da) trma, trmoglavec, trmoglavka

têtu, e [tɛtü] adjectif trmast, trmoglav, svojeglav

têtu comme une mule trmast kot mula; masculin trmoglavec, svojeglavec

thwart [ɵwɔ:t]

1. samostalnik
navtika veslaška klop, sedež v čolnu
zastarelo zapreka

2. pridevnik
prečen, počezen, poševen; nagnjen
figurativno neugoden, zoprn; uporen, trdoglav, trmast, kljubovalen

3. prislov
zastarelo počez, poprek, poševno; po strani, navskriž

4. predlog
zastarelo prek, čez; nasproti

5. prehodni glagol
preprečiti (onemogočiti, spodnesti, pokvariti, prekrižati, zmešati) (načrte, račune, naklepe itd.); delati proti komu, navskriž hoditi (komu)
zastarelo preleteti

I was thwarted in my designs načrti so mi bili prekrižani

tieso trden, trd, tog; napet; figurativno pogumen, korenjaški; čvrst, strumen; figurativno trmast, svojeglav; figurativno smešno tog; ljudsko uraden

dejar tieso (a) (pop) koga na oni svet spraviti, ubiti
poner cara tiesa tog, uraden postati
poner tiesas las orejas napeti ušesa
tenerse tieso vztrajati pri svojem mnenju
tenérselas tiesas con uno grdo se s kom gledati
yo me las tendré tiesas con él (pop) znal se bom uveljaviti pred njim, mu bom že pokazal

tignoso

A) agg.

1. krastav

2. nadležen; beden

3. nareč. stiskaški

4. srednjeital. trmast; vzkipljiv, jeznorit

B) m (f -sa)

1. pren. tečnež, tečnica; bednež, bednica

2. nareč. stiskač

3. trma; jeznoritež

tough [tʌf]

1. pridevnik (toughly prislov)
žilav, trd, čvrst; močan, robusten, krepak; zdržljiv, vztrajen, nepopustljiv, energičen; zakrknjen, trmast; lepljiv; neugoden, težak, težaven; razvpit; grób, osoren, zadirčen

a tough customer človek, ki ga je težko ugnati
a tough job trdo, Btežko delo
tough luck figurativno smola
a tough neighbourhood razvpita soseščina
tough meat žilavo meso
a tough offender zakrknjen prestopnik
tough steel trdo jeklo
a tough will žilava, železna volja
he is in a tough spot with his boss slabó je zapisan pri svojem šefu
it is not so tough ni tako stabo

2. samostalnik
drznež, silak, robavs, neotesanec; hudoben (malopriden) človek; kriminalec, apaš; pridanič

tozudo svojeglav, trmast

trotzig trmast; kljubovalen

trux, trucis, abl. -e, pesn. -ī, n pl. -ia -ium strašen na pogled ali slišati strašen, silen, strahoten, grozen, grozljiv, grozeč, grozoten, preteč, srhljiv, strašljiv, divji, srdit, jezen, razdražen (starejše jar, ljut), grob, oster, strog, jedek, zajedljiv, piker, uporen, trmast, kljubovalen idr.: truces vultus Ci., homo trux vultu Aug., oculi Poeta ap. Ci., aspectus Pac. ap. Ci., trux facies oculique minaces Lucan., cantus L., T., vox T., neque excitatur classico miles truci H. divji bojni klic, herbae tactu truces Plin. suhe, bodeče; o duhu in značaju: ingenium, orator L., animus O., tribunus plebis Ci., puer Mart., Agrippa T., forae Tib.; enalaga: genus dicendi trux atque violentum Q., sententia L., eloquentia T., truci vetustā religione Cl.; pesn.: eurus O. divji, siloviti, viharni; tako tudi: pelagus H., venti Plin.

tumidus 3 (tumēre)

1. otekel, zatekel, nabrekel, zabrekel, napihnjen, nabuhnjen, napet, kipeč: anguis O., Python O. poln strupa, nabrekel od strupa, membrum tumidum vitiose se habet Ci., venter, ocelli, papillae O., tumidiores oculi Cels.; pren.: terra T. kipeča, otekla, napihnjena = vlažna, močvirna(ta), tumidior humus Col., mons O. dvigajoča se, Nilus H. narasel, uva O. napet, poln, vela aquilone H. napet(a) od vetra; pren. o govoru in govorniku nabrekel, nabuhel, bombastičen, pompozen, patetičen, zanosen, nadut: adiectio Sen. rh., sermones H., L., Tullius (sc. Cicero) tumidior Q., fiunt pro grandibus tumidi Q.

2. metaf.
a) α) nemiren, razburkan, razburjen, razsrjen, razdražen, buren, viharen: aequor O., mare V., auster V. viharno se vzdigajoči. β) od strasti razburkan, razvnet, razdražen, prekipevajoč: corda V., iratus tumido delitigat ore H. γ) kljubovalen, uporen, uporniški, trmast (starejše kljubesten): ingenium Iust., tumidi minantur Stat., Eridani tumidissimus accola Sil.
b) napihnjen, napuhnjen, napuhel, nadut, domišljav, prevzeten, samovšečen: tumidus ac vanus T., in eo nihil tumidum, nihil adrogans fuit T., Alexander, tumidissimum animal Sen. ph., animus tumidus Aur., cum tumidum est (sc. cor) H., tumidissime dixit Sen. rh.; z abl.: tumidus successu O., successibus Front., fiduciā virium Sen. ph.; subst.: protervi, tumidi Vulg.; enalaga: tumidi spiritus T. častihlepnost, častilakomnost.

3. act. (jadra) napihujoč, napenjajoč: euri O.; pren. napihujoč, puhel, ničev: honor Pr.