Franja

gozd [ó/ò] moški spol (-a; -ovi) der Wald (tudi rastlinstvo, botanika, gozdarstvo); gozdarstvo oskrbovan: der Forst; die Waldung; (hosta) das Holz; -wald ( rastlinstvo, botanikamočvirski Bruchwald, monsunski Monsunwald, tropski deževni Regenwald, tropski gorski Nebelwald, tropski sušni Trockenwald; geografija po vrsti, izkoriščanju: galerijski Galeriewald, nizki Niederwald, pašni Hütewald, produktiven Nutzwald, prebiralni Femelwald, trajni Dauerwald, varovalni Bannwald, visoki Hochwald, zaščitni Schutzwald; po drevju: iglasti Nadelwald, listnati Laubwald, mešani Mischwald, borov Föhrenwald, Kiefernwald, bukov Buchenwald, hrastov Eichenwald, smrekov Tannenwald, Fichtenwald)
bog gozda der Waldgott
izraba/izkoriščanje gozda die Waldnutzung, Forst(be)nutzung
rob gozda der Waldrand
krčenje gozda die Rodung, zgodovina die Neulandgewinnung
dovoljenje za krčenje gozda die Rodungsbewilligung
prositi za dovoljenje za krčenje gozda einen Rodungsantrag stellen
brez gozda unbewaldet, če je bil gozd posekan: entwaldet
z malo gozda pokrajina: holzarm, waldarm
porasel z gozdom bewaldet
gospodariti z gozdom gozdarstvo beforsten
gojitev gozdov der Waldbau
odmiranje gozdov das Waldsterben
škoda v gozdu/kršitev predpisov o varstvu polj in gozdov die Forstfrevel, der Frevel
varstvo gozdov der Forstschutz
gozdovi množina površine: das Waldland
gospodarjenje z gozdovi die Forstwirtschaft
zakon o gozdovih das Forstgesetz
proti gozdu waldwärts
v gozdu im Wald
v gozd in den Wald (hinein)
iz gozda aus dem Wald
po gozdu durch den Wald, im Wald
sprehod po gozdu der Waldspaziergang
kot v gozd, tako iz gozda wie man in den Wald hineinruft, so schallt es heraus
od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor (lauter) Bäumen nicht
ti o volku, volk iz gozda wird der Wolf genannt, kommt er gerannt

grájati to blame, to rebuke, to reprehend, to reprimand, to reprove, to censure, to chide; to find fault with; to scold, to snob; (ne odobravati) to disapprove, to deprecate

tebe je treba grájati (ti si kriv) you are to blame
grájati vojno to deprecate war
grájati nepravo (napačno) osebo ali stvar (figurativno) pogovorno to bark up the wrong tree

gŕd ugly; hideous; nasty; dirty; (ime) ill, bad; (podel) mean, base, scurvy; (vreme) bad, nasty; (vedenje) unmannerly, boorish; (neroden) ungainly; figurativno (prostaški) foul, obscene, indecent

gŕd kot smrtni greh (as) ugly as sin
gŕd kos poti nasty stretch of road
gŕd obraz ugly face
gŕda rana ugly wound
gŕdo govorjenje bad language
gŕdo vreme nasty weather
gŕd zločin ugly crime
nebo obeta gŕdo vreme the sky looks ugly
to je bilo gŕdo dejanje that was a wicked deed
posta(ja)ti gŕd to grow ugly
gŕda šala dirty trick

gróš (ničvreden kovanec) farthing, penny; (avstrijski) groschen sg, pl

počen gróš brass farthing
gróša ne vreden not worth a groat (ali a bean)
ni vredno počenega gróša it is not worth a farthing; it is not worth a brass farthing
ne bi ti dal počenega gróša za ta škart I wouldn't give you a brass farthing for that rubbish

grôza dismay, horror, dread, creeps pl

občutek grôze creeping sensation
v mojo grôzo to my dismay, to my horror
navdan z grôzo, prevzet od grôze seized with horror; horror-stricken, horror-struck
grôza me je (ob) I shudder (at), it makes my flesh creep, my blood runs cold, it gives me a creepy feeling, it gives me the creeps (ali the horrors)
grôza me je tega that is what I dread most of all, that is my nightmare
navda(ja)ti z grôzo koga to give someone the creeps
to me je navdalo z grôzo it gave me the horrors
odskočiti v grôzi to recoil in horror
strah in grôza zločincev the terror of criminals (ali evildoers)

grôza (-e)

A) f

1. orrore, terrore, spavento, raccapriccio, paura, angoscia:
tresti se, dreveneti od groze tremare, impietrire dallo spavento
navda(ja)ti z grozo atterrire, riempire di spavento
gledati z grozo v očeh guardare con occhi inorriditi, terrorizzati
koga biti groza česa, pred čim aver paura di qcs.
groza smrti paura, terrore della morte
smrtna groza grande paura, angoscia mortale

2. (v povedno-prislovni rabi izraža težavnost, mučnost česa)
biti groza essere un guaio, essere terribile, fare spavento, paura
bil je tak, da ga je bilo groza pogledati faceva paura a guardarlo

3. (v prislovni rabi izraža zelo veliko količino) massa, mare:
prišlo je groza ljudi venne una massa di gente

B) inter.

1. (izraža strah, vznemirjenje) Dio mio, mamma mia:
groza, padla bo Dio mio, cadrà

2. (izraža ogorčenje) maledizione; nareč. mannaggia:
groza, kakšno neumnost sem zinil maledizione, che bestialità ho detto

héj! (opozorilo) hey!; (veselje) gee!

héj!, ti!... I say,...

híp (-a) m istante, attimo; momento, minuto:
kratek hip breve istante
hip pozneje je odšel un momento dopo se ne andò via
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prvi hip ga ni spoznal in un primo momento non lo riconobbe
vsak hip bo tu torna a momenti
vsak hip te lahko doleti nesreča la disgrazia ti può capitare in ogni istante
zadnji hip je prišel na vlak riuscì a prendere il treno all'ultimo momento

historiát history; account

podal ti bom historiát zadeve I will give you a coherent account of the affair, a rundown of the affair

hodíti (-im) imperf.

1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
hoditi sem in tja andare qua e là
hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
hoditi po prstih andare in punta di piedi
hoditi ko polž andare a passo di lumaca
hoditi po vseh štirih andare carponi
pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni

2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi

3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze

4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
hoditi v črnem portare il lutto
hoditi bos andare scalzo

5. (v zvezi s 'pot'):
hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
hoditi po glavi frullare in testa
pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pog. hoditi (komu)
narobe, navzkriž andare storto
hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

hoteti [é] (hóčem) ne hoteti: nočem

1. wollen, -wollen (tja hinwollen, tja čez hinüberwollen, dol herunterwollen, hinunterwollen, domov heimwollen, iti skozi durchwollen, iti zraven mitwollen, naprej weiterwollen, nazaj zurückwollen, noter hereinwollen, hineinwollen, proč fortwollen, wegwollen, ven hinauswollen, herauswollen)

2.
hoteti komu kaj: kaj ti pa hočem? ich will dir ja nichts antun/anhaben

3.
ne hoteti nicht wollen
noče niti slišati za to nichts wissen wollen von (er will …)
noče z (besedo) na dan nicht herauswollen mit (er will …)

4.
hočem/hotel bi ich möchte (hočem imeti mir ich möchte meine Ruhe haben)
ne bi hotel … ich möchte nicht …
ne da bi hotel ohne es zu wollen

5. (nameravati) (etwas) beabsichtigen, die Absicht haben zu …

6. hoče:
naj bo, kar hoče komme, was da wolle
naj stane, kar hoče es koste, was es wolle
če se hoče, se more wo ein Wille ist, ist auch ein Weg
|hočem:
hočem reči ich wollte/will sagen
hočem vedeti, pri čem sem ich will [Gewißheit] Gewissheit haben
|hočeš:
hočeš nočeš gern oder ungern, wohl oder übel
kolikor hočeš česa jede Menge (von)
|hočete:
kot hočete nach ihrem Belieben

hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

2. (v zvezi s 'kaj, nič')
hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
ali čemo iti? vogliamo andare?
ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
naj stane, kar hoče costi quel che costi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
usoda je hotela, da destino volle che
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare

húd bad; evil; (čas, doba) hard; (rana) bad, (občutljiva) sore; (jezen) angry; ZDA sore, mad

húda bolezen serious illness
húda bolečina great pain
húdi časi hard times pl
húd kašelj a bad cough
húd mraz a very severe frost
húd veter sharp wind
húda vročica (mrzlica) a virulent fever
húda vročina intense heat
húda ura thunderstorm
nič húdega sluteč unsuspecting
ta je pa že prehuda! this is outrageous!
delati húdo kri figurativno to create ill-feeling
nič húdega ti ne delam I do you no harm
nič húdega ne mislim (nočem) I don't mean any harm
nič húdega ni v tem there is no harm in it
ne bom ti naredil nič húdega I shall not hurt you
ona ima húd jezik she has a wicked (ali spiteful, malevolent) tongue
nič húdega ne nameravati (misliti) to mean no harm
nič húdega ne vidim v tem I don't see anything bad in it
biti húd na koga to be angry with someone, to be cross with someone, to be furious (ali mad) with someone
húd je name ZDA he is mad with me, VB he is angry with me
v najhujšem primeru at the worst; in the worst case
če pride do najhujšega if the worst comes to the worst
če bi se zgodilo najhujše if it comes to the worst
najhujše še pride the worst is yet to come
húdo (prislov) badly
toliko hujše! all the worse!; so much the worse
vedno hujše worse and worse
bodi pripravljen na najhujše! be prepared for the worst!
húdo se motiš there you are greatly mistaken
húdo mi je, da (ker) ne morem priti I feel sorry that I cannot come
ni tako húdo, kot je videti (figurativno) his bark is worse than his bite
húdo je z njim he is badly off, he is in a bad way, he is unwell
húdo (trda) je za denar money is scarce
saj ni tako húdo! it is not so bad (as you think)
mnogo húdega prestati (figurativno) to go through hell, to have a rough time

hudíč devil; the devil, Satan; the Evil One; pogovorno old Harry, old Nick

hudíča oh, bother!
kaj, hudíča, si delal tam? what the mischief were you doing there?
kam, hudíča, je pa šel? where on earth has he got to?
kdo, hudíča, ti je to rekel? who the devil (ali the dickens ali on earth) told you that?
hudíč ga je obsedel he has the devil in him
risati hudíča bolj črnega, kot je to paint the devil blacker than he is
hudíča klicati to talk of the devil
v sili hudíč muhe žre figurativno beggars can't be choosers; drowning men clutch at straws; half a loaf is better than no bread

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

hvalospev samostalnik
1. religija (molitev) ▸ dicshimnusz, hálaadó ének, magasztaló énekSlavilni in zahvalni značaj imajo zlasti evharistične molitve z uvodnimi hvalospevi in spevom Svet. ▸ Különösen az eucharisztikus imáknak a nyitó dicshimnuszokkal és a szenténeknek van ünnepi és hálaadó jellege.
Po pokoncilski liturgični reformi je mnogo več hvalospevov, kakor jih je bilo prej. ▸ A zsinatot követő liturgikus reform után sokkal több a dicshimnusz, mint korábban.

2. (o hvaljenju) ▸ dicshimnuszKo te bodo hvalili, ko te bodo občudovali, ko ti bodo peli hvalospeve, vedi, da ne mislijo resno. ▸ Tudd, hogy amikor dicsérnek, csodálnak és dicshimnuszokat zengenek rólad, nem gondolják komolyan.V Nemčiji pišejo svojim nogometašem hvalospeve in zanje uporabljajo same superlative. ▸ Németországban dicshimnuszokat írnak a saját labdarúgóikhoz, csak szuperlatívuszokat használva.Spoštovane goste iz vladne palače so govorniki obsipavali s hvalospevi in jim izrekali neskončne dobrodošlice. ▸ A kormánypalotából érkezett előkelő vendégeket dicsihimnuszokkal és végtelen gratulációkkal halmozták el a szónokok.

3. (pesem) ▸ dicshimnusz
V metrično dovršenih verzih je pisal budnice, religiozne refleksije in hvalospeve. ▸ Ébresztőbeszédeket, vallásos elmélkedéseket és dicshimnuszokat írt kifinomult időmértékes verselésben.

ì inter. (izraža začudenje; izraža ravnodušno prepričanje) be':
i, kaj pa je? (be'), che c'è?
i no, saj ti zaupam be', mi fido di te

imé (-na) n

1. nome:
dati komu ime dare un nome a qcn.
kako ti je ime? come ti chiami?, qual è il tuo nome?
knjiž. glasiti se na ime (vloga) essere intestato a
živeti pod drugim imenom vivere sotto altro nome
klicati koga po imenu chiamare uno per nome
navesti ime in priimek indicare il nome e il cognome
izmišljeno ime pseudonimo
domače ime familiarmente, vulgo, detto
dekliško ime (priimek) cognome da ragazza, da nubile
hišno ime nome locale
krstno ime nome di battesimo
trg. zaščiteno ime nome depositato
obče, lastno ime nome comune, proprio

2. pren. (ugled) nome, fama, rinomanza, reputazione:
ustvariti si ime farsi un nome
biti (pomembno) ime v umetnosti avere un nome nell'arte
uživati dobro ime avere un buon nome, godere buona reputazione
gre za moje dobro ime ne va del mio buon nome

3.
v imenu zakona in nome della legge
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
poznati koga (samo) po imenu conoscere uno di nome
pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro nome
ledinsko ime microtoponimo
lingv. ljubkovalno ime vezzeggiativo
osebno ime nome proprio di persona

in konj.

I.

1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
oče in sin padre e figlio

2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
čast in slava onore e gloria

3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
tisoči in tisoči migliaia e migliaia
spet in spet sempre di nuovo
krog in krog tutt'intorno

4. (za seštevanje) più, e:
ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te

6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
gospod ta in ta il signor tal dei tali
rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi

7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato

8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noč in dan delati lavorare notte e giorno
pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro

II. (v vezalnem priredju)

1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti

2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia

3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere

4. (za izražanje namena) e:
pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta

5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla

7. (čeprav, četudi) anche se:
trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo

in y , (pred i in nediftongiranim hi-) e

Španija in Anglija España e Inglaterra
oče in sin padre e hijo
baker in železo cobre y hierro
(v vprašanju) in Italija? ¿y Italia?
brez mene in tebe sin mí ni ti