Franja

Zadetki iskanja

  • aulaeum -ī, n (izpos. ἡ αὐλαία)

    1. čudovito, večinoma vezeno ali pestro pretkano pregrinjalo, preproga (poseb. za pregrinjanje blazinjakov), zastor: Pr., Attalica aulaea Varr. ap. Non., Val. Max., aulaeis iam se regina superbis aureā composuit spondā V., cenae sine aulaeis et ostro (ἓν διὰ δυοῖν) H. brez preprog, aulaea purpura auroque fulgentia Cu., aulaea lectis obducere Cu., exsertare aurem subinde per aulaeum Amm.; pren.: omnia aulaea reducere Aug.

    2. occ.
    a) nekakšen baldahin ali nebo; Rimljani so v svojih dvoranah razpenjali dragocene preproge pod stropove, ki niso bili „lacunāria“, in to deloma zaradi razkošja, deloma zaradi čistoče (da s stropa ni padal prah): suspensa gravīs aulaea ruinas in patinam fecere H.
    b) gledališki zastor, gledališka zavesa, ki je bila pri starodavnih nepokritih gledališčih pritrjena spodaj ter (pred igro) potegnjena kvišku; torej se je ob začetku iger ali dejanj spuščala: aulaeum premitur H. ali mittitur Ph. (zdaj pravimo: zastor se dvigne), ob koncu iger pa se je dvigala: aulaeum tollitur Ci., O. (zdaj pravimo: zastor pade); aulaea manere H. = čakati na konec igre. Pozneje pa, kakor zdaj: aulaum dimovere ali subducere Ap. zastor dvigniti, potegniti kvišku, aulaeum deponitur Amm. zastor pade (ob koncu predstave), aulaea miranda monstrantia Amm. kvišku potegnjene zavese, ki kažejo...; na takih zavesah so bile navadno vtkane božanske ali človeške, zlasti junaške podobe, ki so na videz dvigale zaveso, od tod: utque purpurea intexti tollant aulaea Britanni V.; pesn. sarkastično o preohlapnem vrhnjem oblačilu: pictae Sarrana... aulaea togae Iuv.
  • autant [otɑ̃] adverbe (ravno) toliko, prav toliko, isto

    deux fois autant dvakrat toliko
    je travaille autant que je peux delam toliko, kot morem
    d'autant za toliko
    d'autant plus, moins toliko več(bolj), toliko manj
    d'autant mieux toliko, tem bolje
    je sais autant que vous toliko vem kot vi
    autant dire prav tako bi se lahko reklo, lahko se torej reče, to se pravi
    autant dire la vérité potem je vseeno, če povem resnico
    autant que j'en puis juger kolikor morem presoditi
    pour autant zato
    autant que je sache kolikor vem
    autant que possible kolikor mogoče
    il est né autant de garçons que de filles rodilo se je prav toliko dečkov kot deklic
    je n'ai pas autant de patience nimam prav toliko potrpljenja
    ils sont autant que nous toliko jih je kot nas
    c'est un homme mort ou autant vaut to je mrtev človek ali skoraj (mrtev)
    autant il est charmant avec elle, autant il est désagréable avec nous kolikor je ljubezniv do nje, je neprijazen do nas
    ces objets sont autant de merveilles ti predmeti so prava čuda
    autant de têtes, autant d'avis (proverbe) kolikor glav, toliko mnenj
    autant en emporte le vent (proverbe) to so prazne obljube, prazne besede
  • Aventīnus1 -ī, m (najbrž, kakor trdi že Varr., iz Avēns -entis, torej = Aventski) Aventin, eden sedmerih rim. gričev jugozahodno od Palatina in Celija, tudi mestni del ob njem, naseljen v času Anka Marcija: Sil., Serv. Soobl. Aventīnum -ī, n Aventin: L. Pogosto se dobi v odvisnih sklonih, iz katerih pa ni mogoče spoznati, ali je nom. Aventinus ali Aventinum): Varr., Ci., S., L. idr.; kot adj. Aventīnus 3 aventinski (Aventinski): collis Av. V. ali mons Av. Ci. idr. ali pesn. Av. iugum, Av. arx O. Aventinski grič (hrib); Av. humus, silva O., Av. Remus Pr., Diana Pr. (ker je imela na Aventinu sloveče svetišče), cerva Stat., recessus Ci. Od tod adj. Aventīnēnsis -e aventinski: Diana Val. Max., Fest.
  • beninteso

    A) avv. seveda, se razume, jasno:
    Allora ci pensi tu? - Beninteso! Za to boš torej poskrbel ti? - Seveda!

    B) cong.
    beninteso che če; da le; če seveda:
    ti darò una risposta, beninteso che tu ti faccia vedere odgovoril ti bom, če se le oglasiš
  • bēs, bēssis, m

    1. dve tretjini (= 8 uncij) vsake dvanajstdelne celote, npr. funta, orala, čevlja, asa, dediščine idr.: Varr., Col., Plin., Icti., faenus ex triente Idib. Quint. factum erat bessibus Ci. ep. obresti so poskočile od mesečne 1/3 na 2/3 (torej od letnih 4% na 8%), heres ex besse Plin. iun.; met. = osem: bessem bibamus Mart. osem čaš (kolikor ima ime Proculus črk).

    2. pri matematikih = dve tretjini od šest = štiri: Vitr., bes alter = (6+4)/3 = 12/3 Vitr. — Poznejša soobl. bēssis -is, m: Prisc., Cod. Th.
  • bien1 [bjɛ̃] adverbe dobro; (čisto) prav; saj, pač; zelo mnogo

    eh bien! no! no torej!
    bien que čeprav, dasi
    si bien que tako da
    ou bien ali pa
    aussi bien que prav tako kot, kot tudi
    quand bien même celó če, tudi če
    bien sûr gotovo, seveda
    bien autrement, bien évidemment čisto drugače, čisto jasno
    bien entendu samoumevno, se razume, seveda
    bien longtemps, bien souvent zelo dolgo, zelo pogosto
    tant bien que mal kolikor toliko, za silo
    bien meilleur, bien moins mnogo boljši, mnogo manj
    les gens bien višja plast družbe, fini ljudje
    bien des gens, bien d'autres mnogo ljudi, mnogi drugi
    un homme bien poštenjak, vesten, resen človek
    c'est bien lui to je (res) on
    c'est bien simple to je čisto preprosto
    il est bien de sa personne čedne zunanjosti je
    elle a dû être bien dans sa jeunesse morala je biti lepa, ko je bila mlada
    il est bien entendu que ... samo ob sebi se razume, da ...
    on est bien ici tu se človek (kar) dobro počuti
    c'est bien à vous de ... to je lepo od vas, da ...
    j'ai bien téléphoné, mais tu n'étais pas rentré saj sem ti telefoniral, a tebe še ni bilo doma
    aller, se porter bien dobro se počutiti
    tout lui va bien vse se mu, ji dobro poda
    être bien avec quelqu'un dobro se razumeti s kom
    voilà qui commence bien! to se pa dobro, lepo začenja!
    c'était bien la peine! (ironično) prav splačalo se je!
    se donner bien de la peine zelo si prizadevati
    bien fait pour lui! prav mu je!
    vous feriez bien de ... dobro bi napravili, če ..., morali bi ...
    vous avez bien de la chance imate veliko srečo
    venir bien (botanique) uspevati
    il ne se sent pas bien ne počuti se dobro
    vouloir bien privoliti
    je voudrais bien savoir rad bi vedel
    il y a bien deux mois que ... dobra dva meseca je že, kar ...
    cela vaut bien le double to je vredno najmanj dvakrat toliko
    tout cela est bel et bien, mais ... vse to je lepo in dobro, toda ...
    rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje
    tout est bien qui finit bien konec dober, vse dobro
  • bien dobro, prav; rad; zelo, mnogo; da, seveda, pač

    ahora bien sedaj pa, torej, pač
    (de) bien a bien, por bien zelo rad
    de bien en mejor vedno bolje
    por bien o por mal rad ali nerad, zlepa ali zgrda
    más bien rajši
    y bien no, torej
    y bien ¿ qué noticias corren? kaj je torej novega?
    ¡bien! ¡bien! ¡bien! da, že dobro (grožnja)
    bien mirado prav za prav
    la gente bien fini ljudje, smetana družbe
    bien anduvimos tres horas dolge tri ure smo hodili
    dices bien imaš prav
    bien lo decía yo to sem jaz takoj rekel
    bien es verdad res je
    ¡bien está! prav (je)!
    bien (así) como tako ... kot
    (a) bien que četudi, dasi
    no bien komaj
    no bien... cuando komaj (brž ko) ... že ...
    bien... bien ali ... ali, bodisi ... bodisi
    bien sea (fuese)... o bodisi, da ..., ali ...
  • bližati se povratni glagol
    1. (o začetku dejavnosti ali pojava) ▸ közeleg, közeledik
    volitve se bližajo ▸ közelednek a választások
    prazniki se bližajo ▸ közelednek az ünnepek
    zima se bliža ▸ közeleg a tél
    rok se bliža ▸ közeleg a határidő
    večer se bliža ▸ közeleg az este
    Bližala se je ura, ko so nehali delati. ▸ Közeledett az óra, amikor abbahagyták a munkát.
    Na ljubljanski veletržnici s sadjem in zelenjavo je opaziti, da se bliža zima. ▸ A ljubljanai zöldség-gyümölcs nagypiacon is észrevehető, hogy közeleg a tél.
    A koledar neizprosno kaže, da se bliža novo leto. ▸ A naptár kérlelhetetlenül mutatja, hogy közeledik az új év.
    Bliža se pust, z njimi pa pustne zabave. ▸ Közeleg a farsang a farsangi mulatságokkal.

    2. (o prostorski oddaljenosti) ▸ közeledik
    bližati se obali ▸ közeledik a part felé
    bližati se domu ▸ közeledik az otthona felé
    bližati se vratom ▸ közeledik az ajtó felé
    bližati se križišču ▸ közeledik a kereszteződéshez
    nevihta se bliža ▸ közeledik a vihar
    vlak se bliža ▸ közeledik a vonat
    Hladna fronta se od severozahoda bliža Alpam. ▸ A hidegfront északnyugat felől közeledett az Alpok felé.

    3. (o nastopu dela aktivnosti) ▸ közelít, közeledik, közeleg
    bližati se koncu ▸ vége felé közelít, vége felé közeledik
    bližati se vrelišču ▸ forráspont felé közeledik
    bližati se zaključku ▸ befejezés felé közeledik
    bližati se sklepni fazi ▸ végső szakaszhoz közeledik
    bližati se rekordu ▸ megközelíti a rekordot
    slovo se bliža ▸ közeleg a búcsú
    Država se je bližala bankrotu. ▸ Az állam rohamosan közelít a csőd felé.
    Evropska klubska nogometna tekmovanja se bližajo koncu. ▸ Lassan véget érnek az európai klubfocibajnokságok.
    Dolgo vroče poletje se bliža svojemu vrhuncu. ▸ A hosszú, forró nyár lassan eléri a csúcspontját.
    Število udeležencev pa se že bliža številki 150, kar je izreden uspeh. ▸ A résztvevők száma már megközelíti a 150-et, ami rendkívüli siker.
    Bolj ko se je bližal konec tekme, vse boljši so bili mladi Slovenci. ▸ Minél jobban közeledett a meccs a végéhez, annál jobbak játszottak a fiatal szlovénok.

    4. (postajati podoben) ▸ közelebb kerül, közeledik
    Čim bolj se torej umetnost bliža naravi, tem bolj se z njo, ko jo doživljamo, bližamo Bogu. ▸ Minél közelebb kerül a művészet a természethez, a megtapasztalása által annál közelebb kerülünk Istenhez.
    Če so lobiji močnejši od vlade, bi to lahko pomenilo, da se bližamo razmeram korupcije, kakršna je zaživela v Italiji! ▸ Ha a lobbik erősebbek a kormánynál, az azt jelentheti, hogy az olaszországihoz hasonló korrupciós helyzethez közeledünk!
  • bōia -ae, f (najbrž = Bōia, fem. adj. Bōius = „boja“, torej način vklepanja, ki so se ga Rimljani naučili od Bojcev; gl. Bōiī1) jarmasta lesena ali železna ogrlica, ovratna vklepnica, ovratna spona, ovratni okovi za vklepanje sužnjev in zločincev; v sg. le pri Pl. (Capt. 888) v besedni igri: Boius est, boiam (Boiam) terit (v sramotilnem pomenu = quasi subiungit); sicer v pl. bōiae -ārum, f: Hier., Prud., Isid.
  • bolezen samostalnik
    1. (stanje organizma) ▸ betegség, kór
    huda bolezen ▸ súlyos betegség, súlyos kór
    pljučna bolezen ▸ tüdőbetegség
    neozdravljiva bolezen ▸ gyógyíthatatlan betegség
    kužna bolezen ▸ fertőző betegség, ragályos betegség
    prenosljiva bolezen ▸ fertőző betegség, ragályos betegség
    kožna bolezen ▸ bőrbetegség
    redka bolezen ▸ ritka betegség, ritka kór
    koronarna bolezen ▸ koszorúér-betegség
    rakava bolezen ▸ rákbetegség
    zahrbtna bolezen ▸ alattomos betegség, alattomos kór
    zdravljenje bolezni ▸ betegség gyógyítása
    nastanek bolezni ▸ betegség kialakulása
    znak bolezni ▸ betegség jele
    širjenje bolezni ▸ betegség terjedése, kór terjedése
    izbruh bolezni ▸ betegség kitörése, kór kitörése
    simptomi bolezni ▸ betegség tünetei, kórtünetek
    potek bolezni ▸ betegség lefolyása
    bolezen dihal ▸ légzőszervi betegség
    bolezen jeter ▸ májbetegség
    epidemija boleznikontrastivno zanimivo járvány, járványos betegség
    bolezen živčevja ▸ idegrendszeri betegség
    boj z boleznijo ▸ betegséggel folytatott harc
    zboleti za boleznijokontrastivno zanimivo megbetegszik
    umreti za boleznijo ▸ betegségben meghal
    nevarna bolezen ▸ veszélyes betegség
    zdravilo za bolezen ▸ betegségre gyógyszer
    zdraviti bolezen ▸ betegséget gyógyít
    povzročiti bolezen ▸ betegséget okoz, betegséget vált ki
    preprečevati bolezen ▸ betegséget megelőz, betegséget megakadályoz
    premagati bolezen ▸ betegséget legyőz, betegséggel megbirkózik
    bolezen napreduje ▸ betegség terjed, kór terjed
    bolezen izbruhne ▸ betegség kitör
    cepljenje proti bolezni ▸ betegség elleni védőoltás
    zdravilo proti bolezni ▸ betegség elleni gyógyszer
    rastlinska bolezen ▸ növényi betegség
    boriti se z boleznijo ▸ betegséggel küzd
    okužiti se z boleznijo ▸ betegséggel megfertőződik
    Obe živili z nizko hranilno vrednostjo namreč lahko povzročita številne bolezni. ▸ Mindkét alacsony tápanyagtartalmú élelmiszer számos betegséget okozhat.
    Doslej so pristojne veterinarske službe po Evropi zabeležile 446 izbruhov te bolezni. ▸ Az állategészségügyi szolgálatok eddig 446 alkalommal regisztrálták a kór kitörését Európa-szerte.
    V razvitem svetu smrtnost zaradi nalezljivih bolezni upada že desetletja. ▸ A fejlett világban a fertőző betegségek okozta halálozások száma évtizedek óta csökken.
    Pljučnica je bila pogosta bolezen v vsej človeški zgodovini. ▸ A tüdőgyulladás az emberiség története során mindig gyakori betegség volt.
    Tinitus ni bolezen, temveč simptom, ki je lahko posledica različnih vzrokov. ▸ A köhögés nem betegség, hanem egy tünet, az oka sokrétű lehet.
    Povezane iztočnice: kronična obstruktivna pljučna bolezen, bolezen norih krav, duševna bolezen, kronična bolezen

    2. (negativen dejavnik) ▸ betegség, kór, nyavalya
    bolezen našega časa ▸ korunk betegsége
    bolezen družbe ▸ társadalmi betegség
    Pomanjkanje etike, morale je torej bolezen našega časa. ▸ Az etika, az erkölcs hiánya tehát korunk betegsége.
    Droge so bolezen naše dobe prav zato, ker po njih sega mladina. ▸ A kábítószerhasználat korunk betegsége, éppen azért, mert a fiatalok körében terjed.
    Organizirani kriminal kot bolezen družbe bi se dalo primerjati z rakom. ▸ A szervezett bűnözés társadalmi kórként a rákhoz hasonlítható.
    Suženjstvo je očitno naenkrat postalo bolezen družbe. ▸ Úgy tűnik, a rabszolgaság hirtelen a társadalom betegségévé vált.
    Stres je bolezen današnjega časa. ▸ A stressz korunk betegsége.
  • bombȳciae arundinēs (bombȳciae je ali gen. sg. subst. bombȳciās -ae, m, torej bombyciae arundinēs = βομβυκίας κάλαμος, ali pa nom. pl. adj. bombȳcius 3 piščalen, za piščali) za piščali pripravno trstje: Plin.
  • brat samostalnik
    1. (sorodnik) ▸ testvér, fiútestvér, fivér
    mlajši brat ▸ öcs
    starejši brat ▸ báty
    najmlajši brat ▸ legkisebb testvér
    najstarejši brat ▸ legidősebb testvér
    brat dvojček ▸ ikertestvér
    brata dvojčka ▸ ikertestvér
    imeti brata ▸ van fiútestvére
    ljubezen do brata ▸ testvéri szeretet
    podoben bratu ▸ hasonlít a testvéréhez

    2. (pripadnik skupine) ▸ hittestvér, testvér, társ
    bratje v orožju ▸ fegyvertestvér
    bratje v veri ▸ hittestvér
    Rusija, slovanska velesila, ima torej jasno dolžnost, da pomaga malim slovanskim bratom. ▸ Oroszországnak, a szláv nagyhatalomnak tehát elemi kötelessége, hogy segítsen nekünk, szláv kistestvéreinek.

    3. (pripadnik verskega reda) ▸ barát, hittestvér, testvér
    samostanski bratje ▸ szerzetes testvér
    redovni bratje ▸ szerzetesrendi barátok
    usmiljeni bratje ▸ irgalmas testvér
    bratje frančiškani ▸ ferences barátok

    4. (sorodna stvar) ▸ testvér
    veliki brat ▸ nagy testvér
    manjši brat ▸ kisebbik testvér
    Prototip novega BMW serije 3 je sicer še zamaskiran, a njegove poteze nakazujejo, da bo podoben večjemu bratu serije 5. ▸ A 3. szériás új BMW prototípusa egyelőre még rejtett, de jellemzői arra utalnak, hogy hasonló lesz az 5. szériás nagy testvéréhez.
  • būcina -ae, f (ali iz *bovicina: bōs in canere, torej pastirski rog, ali sor. z gr. βύκτης tuleč in lat. bucca) polžasto zavito trobilo iz pločevine ali medi, podobno našemu lovskemu rogu,

    1. pastirski rog, poseb. svinjskih in govejih pastirjev: Pr., Col., ad bucinam inflatam convenire Varr., buccina signum dira dedit V.

    2. (vojaško) bojni rog, troblja, trobenta, s katero se je iz poveljnikovega šotora dajalo glavno znamenje za napad ali odhod; to znamenje je pešakom razglašala tuba, konjenikom pa lituus: bello dat signum rauca cruentum bucina V., signum e tabernaculo regis bucinā dabatur Cu.; z bojnim rogom so dajali tudi znamenje za izmenjavanje nočne straže, ki je bila razdeljena na štiri izmene: secundae vigiliae bucinā signum datum L., iam quarta canit bucina lucem Pr., te (iurisconsultum) gallorum, illum (imperatorem) bucinarum cantus exsuscitat Ci., mediam somni cum bucina noctem divideret Sil.; met. znamenje z bojnim rogom: ut ad tertiam bucinam (= vigiliam) praesto essent L.; s takim znamenjem so naznanjali tudi konec glavnega obeda (proti večeru): convivium bucinā dimitti T.

    3. (v javnem in državljanskem življenju) troblja,
    a) s katero so sklicevali ali razpuščali kako množico, v starejši dobi narodne zbore: signum, quod erat notum vicinitati, bucinā datur: homines ex agris concurrunt Ci., bucina cogebat priscos ad verba Quirites Pr.
    b) za naznanjanje štirih obdobij, na katera je bil razdeljen državljanski dan: nondum in noctem vergente die tertia misit bucina signum Sen. tr.

    4. znamenilo v urnem kolesju: Vitr.

    5. pren.: quam foedae bucina famae Iuv. troblja = raztrobljenje, raznašanje.

    6. pren. vrtalkasto zavita školjka, na katero trobi Triton = Tritonov rog: cava bucina sumitur illi (sc. Tritoni) O.
  • ça [sa] pronom, familier to

    à part ça v ostalem, sicer, drugače
    et avec ça? (in) kaj še? sicer še kaj?
    c'est ça tako je
    c'est comme ça tako je to
    ça y est! narejeno (je)! gotovo!
    c'est ça, ce serait ça to bi bilo v redu
    c'est toujours ça to je nekaj, vsekakor je nekaj
    comme ça tako torej; tako tako
    comme ci, comme ça tako tako, srednje
    ça, par exemple! il ne manquait plus que ça! še tega je manjkalo!
    il y a de ça to je precéj res, to kar drži
    après ça po (vsem) tem
    où ça? kje (pa)?
    pas de ça! tega pa ne! ne tako! ničtakega!
    plus que ça! še lepše!
    pour ce qui est de ça kar se tega tiče
    quoique ça kljub temu
    rien que ça? ce n'est que ça? drugega nič? samo to?
    sans ça sicer, drugače
    ça dépend kakor se vzame, mogoče
    ça va? ça marche? kako gre? kako je z zdravjem?
    ah! ça res, zares
    ça alors! kaj takega! na no no! na, ta je pa dobra!
    ça oui! to že!
  • Cadmus -ī, m (Κάδμος = vzhodnik, iz hebr. kadema = jutrova dežela) Kadem,

    1. samogovoreče ime fen. priseljencev v Beotiji; poseb. Kadem, mitološki sin fen. kralja Agenorja, ki je med iskanjem svoje sestre Evrope prišel v Beotijo in tam ust. Kadmejo; s seboj je prinesel fen. črkopis, iznašel topljenje rude in se nazadnje spremenil v kačo: Ci., H., O. idr.; Cadmi soror O. = Evropa kot del sveta, Cadmi nigellae filiae ali Cadmi filiolae atricolores Aus. (o Kadmovih črkah). Od tod adj.
    a) Cadmēus 3 (Καδμεῖος) Kadmov, kademski: Thebae Pr. ker jih je ust. Kadem, mater (= Agaue Agava, Kadmova hči) Tib., Sen. tr., cistae Sen. tr. bakhovski (ker je Bakh Semelin sin, torej Kadmov vnuk); pesn. = α) tebanski: Dirce Lucan., iuventus Stat. β) feniški (ker je bil Kadem Feničan): Tyros Pr.; od tod γ) kartažanski: genus, manus, stirps Sil. Subst. Cadmēa -ae, f (sc. arx) Kadmeja, trdnjava v Tebah, ki jo je dal zgraditi Kadem: N.
    b) Cadmēius 3 (Καδμήϊος) Kadmov, kademski: Ino Sen. tr., genetrix (= Agaue) Stat., heros (= Tebanec Polynices) Stat., seges Val. Fl. zmajevi zobje, ki jih je posejal Kadem.
    c) pesn. Cadmēis -idis ali -idos, acc. -ida, f (Καδμηΐς) kademska, Kadmova, tebanska: arx, domus, matres O.; subst. Kadmovka, Kadmova hči = Semele ali Ino O. = Agaue Ps.-V. (Cul.) = Agaue, Ino in Autonoe Sen. tr. — Subst. Cadmogena -ae, f (Cadmus in genere = gīgnere) Kadmova rojenka (hči): Semela Acc. fr.

    2. Kadem iz Mileta, logograf in eden prvih gr. prozaikov (malo pred perz. vojnami): Plin.

    3. kruti rabelj v Horacijevem času: cives tradere Cadmo H.

    4. karsko gorovje: Plin.
  • cadō -ere, cecĭdī, cāsūrus (prim. lat. cadūcus, cadāver, cāsus, dis-, ex-, stilli-cidium)

    1. pasti (padati), odpasti (odpadati) na splošno: articulus ad numerum cadens Ci. po taktu padajoči prst, silex lapsura cadentique adsimilis V., vela cadunt V., O. padajo, se spuščajo, calix, si cecidit, frangitur; spongia, si cecidit, non frangitur Sen. ph.; z adv. določili: cadere deorsum Pl., alte Ci., altius V., gravatim Lucr., honestius Suet., sine ruina Lucan., morā lentā Sen. tr.; od kod? z abl.: cecidere manu (herbae) O., c. remissis digitis O., cadunt lapides caelo L. z neba, matre cadens (infans) Val. Fl. novorojenček = tellure cadens (infans) Stat. (novorojenčka so položili očetu pred noge); pogosteje s praep.: ab summo Pl., a mento cadit manus O., ab alto cadunt aves Plin., gemma a digito cadit Mart., c. de equo Pl., de caelo Lucr., O., istis latronibus... iam pridem de manibus arma cecidissent Ci., c. de matre Cl.; pren.: maiores cadunt de montibus umbrae V.; c. ex equo Ci., ex muro L., ex arbore Plin., Dig.; pren.: e celsiore scopulo Amm.; kam? s praep.: in terram Ci., Lucr., Pr., in sinum, in patrios pedes O., ad terram Q., alicui ad pedes Eutr., post terga Lucan., super collum Vulg. objeti koga; tudi z in in abl.: in Euboico litore saxea pila cadit V. occ.
    a) o puščicah, o metalnem orožju pasti (padati) na koga ali kaj, zade(va)ti, priti (prihajati) na(d) koga: pila levius casura C., cadunt tella retusa O., cadunt tela in hostem Cu.; od tod o strelah z neba: caelo ceciderunt plura sereno fulgura V. so udarile, cadentia fulmina Cu. udarjajoče.
    b) o kockah pri kockanju pasti: Ter., ut (talus) cadat rectus Ci., iudice fortunā cadat alea Petr. poet.; prim.: utcumque ceciderit (sors) L.
    c) o tekočinah, vodi, rosi, snegu padati, teči, liti: ros cadit Pl., altius cadunt imbres V., nix cadens Lucr., cadunt toto de corpore guttae O., guttae cadentes Ci., lacrimae cadunt per genas O., fons cadit in petram Cu., flumen in sinum maris L., mare ex India in Hyrcaniam Cu.; pren.: si Graeco fonte cadent (verba) H., sic iterat voces et verba cadentia tollit H., haud irritae cecidere minae L.
    č) o nebesnih telesih, dnevu in letnih časih zaiti (zahajati), zatoniti, iti v zaton, nagniti (nagibati) se: sole cadente Cu. zvečer, cadente die O. pod večer, Arcturus cadens H., quā tristis Orion cadit H., primis cadentibus astris V. po polnoči, suadent cadentia sidera somnum V., infra caelum et sidera nox cadit T. noč se ne dviga do neba in ozvezdij, hiems cecidit Sen. ph. je minila; met.: iuxta solem cadentem (= occidentem) V. na zahodu.
    d) o vetrovih, viharjih poleči (polegati) se, potihniti, prenehati: ventus premente nebula cecidit, aquilones... cecidere, cadente iam euro L., cunctus cecidit pelagi fragor V.
    e) o vsem, kar se od česa loči in odpade pasti (padati), odpasti (odpadati), izpasti (izpadati): folia nunc cadunt Pl., motis poma cadunt ramis O., in silvis lapsa cadunt folia V., arbori (ex arbore) folia cadunt Plin., casuri flosculi Q., tondenti barba cadebat V., cadunt capilli Petr., a fronte cadunt pili Vulg., cadit dens Cels., dentes cadunt Pl., Plin., cadunt alicui dentes Sen. ph.
    f) gram. in ret. o pojemanju glasu in besednem koncu padati, ponehavati, končevati se: Corn., Q., quod verba melius in syllabas longiores cadunt Ci., quae cadunt similiter Ci., cadere numerose, aptissime Ci.

    2. na tla pasti: Brutus velut si prolapsus cecidisset, terram osculo contigit L. occ.
    a) pasti = umreti, poginiti: cuius in victoria nemo cecidit nisi armatus Ci., pauci de nostris cadunt C., confossi ceciderunt L., cadit in eo proelio adulescens N., c. in eo bello N., in Hispania L., pugnā Cannensi L., acie civili O. v domači vojni, cum dignitate Ci., iure belli T.; s pass. pomenom (= interfici): cadere a tanto viro O., a centurione T., nihil referre an ab hoste in acie an in foro sub creditoribus caderet Suet.; pesn. s samim abl.: cecidere turmae Thessalo victore H.; z abl. instrumenti: iaculo eminus O., ferrove fatove O., telis T., armis Romanis T., sua manu T., poenali gladio Amm. pod rabljevim mečem umreti; pri osebah per: per quos cecidere iustā morte Centauri H.; komu na ljubo z dat.: illud rogo, legi potius quam scorto cadat Sen. rh.
    b) o žrtvah pasti = zaklan, darovan, žrtvovan biti, zaklati (darovati, žrtvovati) se: si tener pleno cadit haedus anno H., multa tibi ante aras nostrā cadet hostia dextrā V., Numa mactat oves; prima cadit Fauno, leni cadit altera Somno O.; pren.: nostraeque cadens ferus Hannibal irae Cornelius Severus ap. Sen. rh.
    c) v sramotilnem pomenu o ženski vda(ja)ti se (moškemu): Sen. rh., libera eris..., si crebro cades Pl., subito ne male inepta cadam Tib.
    č) pren. o neživih subj. α) pasti (padati), na kup pasti (padati), podreti (podirati) se, (z)rušiti se, vdreti (vdirati) se: cadunt toti montes Lucr., at mundus aliquando est casurus? Q. β) o mestih pasti (padati) = razrušen, osvojen in razdejan biti: concussaeque cadunt urbes Lucr., si cadere Argolico fas est sub milite Troiam O., casurae arces O. ki jim je usojeno pasti. γ) o delih človeškega telesa upasti (upadati), udreti (udirati) se: sed tibi tamen oculi, voltus, verba cecidissent Ci., bis patriae cecidere manus V., cecidere illis animique manusque O., cadentes iam oculos... erexit Sen. rh., cadentes in ipso opere oculi Sen. ph., victa gravi ceciderunt lumina somno Val. Fl., venas cadentes vino fulcire ali reficere Sen. ph.

    3. pren.
    a) pasti (padati), propasti (propadati), (po)giniti, podleči (podlegati): labentem et prope cadentem rem publicam fulcire Ci., tanta civitas si cadet Ci., securus, cadat an recto stet fabula talo H. ali igra propade ali se pohvali; poseb. pred sodiščem propasti, podleči = pravdo izgubiti, obsojen biti: c. causā Ci., Lucan., Q., Suet. ali formulā Sen. ph., Q. = in iudicio c. Ci., c. crimine repetundarum T. ali coniurationis crimine T. ali ore impudico (accusatoris) T.; abs.: si caderet Marcellus T.
    b) pasti (padati) v veljavi in moči, gmotno propasti (propadati), veljavo, moč izgubiti (izgubljati), pojemati, (iz)giniti, poneha(va)ti: turpius est enim privatim cadere quam publice Ci. ep., tam graviter c. Ci., tua laus pariter cum re publica cecidit Ci., auctoritas principum cecidit Ci., deorum maiestas perculsa cacidit N., eminentis vitae exitus cadere est Sen. ph., si magnus vir cecidit, magnus iacuit Sen. ph., pretia militiae casura L., huc (tako globoko) cecidisse Germanici exercitus gloriam, ut... T., cura patrum cadere incipit V., cadunt (ceciderunt) animi Ci., L., O. srčnost upada (je upadla), cadere animis Ci. ep. = frangi et cadere Ci. srčnost izgubiti, cadit ira L., O., Pers. ali cadit vis venti L. se poleže; pesn.: multa renascentur, quae iam cecidere, cadentque quae nunc sunt in honore vocabula H. ki so prišle iz rabe,... pridejo iz rabe, omnia cadunt in elementa O. razpade; brezos.: periculum est, ne cadatur Aug.
    c) pasti (padati) v kaj, v kako stanje (kak položaj) priti (prihajati), v kaj zabresti, v kaj zagaziti, na koga ali kaj naleteti, v kako dobo ali nasploh kam spadati: in morbum Ci. zboleti, in offensionem alicuius Ci. zameriti se komu, in aliquam vituperationem Ci. ep., in suspicionem alicuius N. sumljiv posta(ja)ti komu, in calumniam Q., in unius potestatem ali sub populi Romani imperium dicionemque Ci., sub leges artaque iura Lucr., abrupte cadere in narrationem Q., in id saeculum Romuli cecidit aetas Ci., c. in idem genus orationis Ci., sub eandem rationem Ci., in unam cadere plures (quaestiones) posse Q., sub nullam regulam cadere posse Sen. ph. pod nobeno pravilo ne pustiti se spraviti; poseb. o čutnem zaznavanju spadati h kakemu čutu, podvržen biti kakemu čutu: cadere sub oculos, sub aspectum, in conspectum, sub sensum cernendi Ci. pozornost zbujati = viden, očiten biti, sub sensum aliquem Ci. nekako čutno biti, sub aurium mensuram aliquam, sub intellegentiam, in nostram intellegentiam, sub iudicium sapientis et delectum Ci., in deliberationem Ci. v raziskavo priti, quod ne in cogitationem quidem cadit Ci. kar se niti misliti ne da; o plačilih steči (stekati) se, (v izplačilo) dospeti (dospevati), zapasti (zapadati): in eum diem cadere nummos, qui a Quinto debentur Ci. ep. se mora izplačati, sed ei ex praediis, ut cadet, ita colvetur Ci. ep.; occ. α) (kot delež) pripasti (pripadati) komu, na del priti komu, za del dospevati komu: cadere ad regna alicuius Lucr., regnum praeceps ad servitia (= ad servos) cadit L., quibus ad portas cecidit custodia sorti (abl.) V. β) zadevati koga, spodobiti se komu, pristajati komu, prisodi (prisoja) se komu kaj, pričakovati je, strinjati, ujemati, zlagati se s čim: non cadunt haec in Antonium Ci., non cadit in hos mores,... non in hunc hominem ista suspicio Ci. sum ne leti na... tega človeka, superbia in te non cadit Cu. tebe ne zadeva očitek ošabnosti, cadit in quemquam tantum scelus? V. ali more biti kdo tak zločinec? cadit ergo in bonum virum mentiri...? Ci. ali se torej spodobi...? in consuetudinem nostram non caderet Ci. ne bi se ujemalo z..., sapientia non cadit in hanc aetatem Ci. se ne strinja s..., hoc dictum in tempus nostrum cadere videtur Ci. da sodi v naš čas, non enim cadere in alium tam absolutum opus Plin., quod omnia scelera in malos cadant Q.
    č) iziti, izteči (iztekati) se, obnesti se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, primeriti se: quod melius caderet, nihil vidi Ci. ep., hoc adhuc perincommode cadit Ci., cum aliter res cecidisset ac putasses Ci. ep., etsi praeter opinionem res ceciderat N., suos labores male cecidisse viderunt C. da so slabo uspele, si quid adversi casurum foret L., quae tum maxime acciderant, casura praemonens L., quo res cumque cadent V. kakor koli se izteče, leviter curare videtur, quo promissa cadant H., vota cadunt Tib. se izpolnjujejo (toda: omnia ingrato littore vota cadent Pr. pren. = ostanejo neizpolnjene), omnia incassim (in cassum) cadunt Pl. se izjalovi, si non omnia caderent secunda C., ut dictator... magistratu abiret inritaque... promissa eius caderent L., ad inritum cadens spes L. neuspevajoče, quae, quamquam popularia, in inritum cadebant T. ni uspevalo, multa,... fortuito in melius (bolje) casura T.; z dat. personae: si minus fortissimi viri virtus civibus grata cecidisset Ci., ut... nihil ipsis iure incommodi cadere possit Ci., insperanti mihi... cecidit, ut... Ci., hoc cecidit mihi peropportune, quod... Ci., nimia illa libertas et populis et privatis in nimiam servitutem cadit Ci. se sprevrže.
  • Calendae (calendae) in Kalendae (kalendae) -ārum, f (sc. dies), večinoma okr. CAL. ali KAL. (calāre, star. *calēre = καλεῖν izklic[ev]ati, Calendae torej „izklicni dnevi“; ob kalendah se je namreč izklicevalo, ali pridejo Nonae na 5. ali 7. dan tistega meseca)

    1. prvi dan (vsakega) meseca, kalende: primi dies mensium nominati Kalendae ab eo, quod his diebus calantur eius mensis Nonae a pontificibus, quintanae an septimanae sint futurae Varr., Ausoniae Kalendae O., omnem redegit Idibus pecuniam, quaerit Calendis ponere H., Calendae intercalariae L. prvi dan v prestopnem mesecu. Večinoma v zvezi z imenom meseca: Cal. Feb. (= Calendis Februariis) Ci. prvega februarja, usque ad pridie Cal. Sept. (= Calendas Septembres) Ci. do zadnjega avgusta, Cal. Sextae O. prvi dan šestega meseca (= junija), Kal. Martiae Suet., Dig. ali Martiae Cal. H. (Martiae Kal. Mart.) ali Kal. Martis O. prvi marec, tudi femineae Kalendae Iuv. ali samo Calendae Pl. (Mil. glorios. 691); tega dne so rim. žene obhajale praznik „matronalia“ na čast Junoni, ki so ji žrtvovale in jo prosile za zakonsko srečo; Cal. Ianuariae (Februariae...) primae ali proximae Ca., Ulp. (Dig.) prihodnji prvi dan meseca; prvega dne v mesecu je bilo namreč treba odplačati dolgove in obresti dolgov, od tod tristes Calendae H., celeres Kalendae O. Preg.: ad Kalendas Graecas solvere Augustus ap. Suet. = „plačati o svetem nikoli“ = nikdar, kajti Grki v svojem mesecu niso imeli kalend.

    2. met. mesec: nec totidem veteres, quot nunc, habuere Kalendas O., centesimis calendis Paul. (Dig.).
  • canis -is, m f (gr. κύων, gen. κυνός)

    1. pes, psica: canes aluntur in Capitolio, ut significent, si fures venerint Ci., c. venaticus Pl., Ci., N. lovski, sledni pes, catenarius Sen. ph. pes na verigi, pastoricius Ap. ovčarski pes, tergeminus, vipereus O. = c. Tartareus Sen. tr. Kerber, pes v podzemlju, Erigonēius, Icarius O. pes Erigone, Ikarove hčere, semidei canes Lucan. (o Anubidu), c. rabiosus Cels. stekel pes; kot fem. = canis femina Varr., ieiuna, rabiosa H., Echidnaea = Cerberus O., Stygiae canes Lucan., infernae canes H. ali samo canes V. (Aen. VI, 257); canem alligare ad ostium Sen. rh., immissis canibus agitare feras V., cave canem (kot napis na hišnih vratih) Varr., Petr.; preg.: venatum ducere invitas canes Pl. = siliti koga k čemu, česar noče storiti; cane peius et angue vitare H. bati se bolj kakor psa in kače = kakor kuge, smrti; canis a corio numquam absterrebitur uncto H. = na kratkem jermenu se pes uči kožo žvečiti; canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu. pes, ki laja, ne grize; a cane non magno saepe tenetur aper O. = tudi šibkejši pogosto premaga močnejšega.

    2. pren.
    a) psovka nesramnemu, „ciničnemu“, umazanemu človeku pes, kuzla: Avidienus, cui Canis ex vero ductum cognomen adhaeret H., Diogenes cum choro canum suorum Lact. epit. = cinikov.
    b) o ujedljivih, besnih ljudeh, poseb. o tožnikih = ujedljivec, besnež: alii canes (sunt), qui et latrare et mordere possunt Ci.
    c) zaničlj. o suženjsko ponižnih privržencih rim. mogotcev = lizun, prilizovalec, slinež, „kreatura“: tu Clodiane canis Ci., Cibyratici canes perscrutabantur omnia Ci., apponit de suis canibus quendam, qui dicat Ci.

    3. v igrah s kockami pasji, t. j. najnesrečnejši met, ko kaže vsaka izmed štirih kock številko I, torej skupaj IIII (naspr. Venus): damnosi canes O., Pr., canem mittere Suet.; pren.: tam facile homines occīdebat quam canis excidit Sen. ph.

    4. morski pes, tjulenj: canis marinus Plin., canes Ci., Lucr., V., Tib., Lucan., Sen. tr. (o Skilinih psih).

    5. dvoje ozvezdij
    a) Veliki pes: canis maior V.; njegova najsvetlejša zvezda je Sirij (Sirius), ki vzhaja sredi julija, od tod „pasji dnevi“.
    b) Mali pes: canis minor O. (προκύων, gl. antecanis) južno od ravnika.

    6. psica, neke vrste spona: Pl.

    Opomba: Star. soobl. canēs -is, m f: Enn., Lucr., Varr.
  • capitōlium (Capitōlium) -iī, n (s sab. l = d iz *Capitōdium: caput) prvotno zgolj apel. = „glavno torišče“, „glavno svetišče“ Jupitra, Junone in Minerve. Taka svetišča so bila prvotno v raznih staroit. mestih in so jih pozneje gradili po rim. šegi tudi v naselbinah: capitolium vetus (v Rimu) Varr., Capitolium Capuae ali Capuae Capitolium Suet. in v pl. capitolia celsa Sil., Capitolium (v Narbonu) Sid.; v cerkveni lat. = vsako pogansko svetišče: Prud. — Kot nom. propr. Capitōlium -iī, n Kapitolij

    1. v ožjem pomenu najvišji vrh Tarpejskega griča v Rimu zahodno od foruma, z razkošno opremljenim svetiščem treh glav. rim. božanstev: Jupitra, Junone in Minerve; na nasprotnem vrhu je stala tudi rim. trdnjava (arx Tarpeia) in Tarpejska pečina (rupes Tarpeia), s katere so metali hudodelce: Pl., Ci., T., Serv.; zaradi treh združenih svetišč, pa tudi iz metričnih razlogov, je pri daktilskih pesnikih pogosteje v rabi pl. v pomenu sg.: hinc ad Tarpeiam sedem et Capitolia ducit V., Capitolia celsa tenebat V., aurea possedit socio Capitolia templo mater O., subit primo Capitolia nubila fumo O. Kapitolij so imeli Rimljani za nerazrušljiv in so v njem videli simbol večnosti: dum domus Aeneae Capitoli inmobile saxum accolet V., dum Capitolium scandet cum tacita virgine pontifex H.

    2. v širšem pomenu ves grič s trdnjavo vred = collis Capitōlīnus (Campidoglio): Varr., Ci. (De re publ. II, 20, 36), L. (I, 38, 7). Od tod adj. Capitōlīnus 3 kapitolijski, Kapitolijski: area Varr. ap. Gell., Suet., clivus Ci., arx L., T., collis L., Mart., mons L., Iuppiter L., Q., Suet. ali samo Capitolinus Ci., ludi L. ali certamen Suet. igre na čast kapitolijskemu Jupitru, quercus Iuv. hrastov venec za zmagovalce v teh igrah; subst. Capitōlīnus -ī, m (sc. collis) Kapitolijski grič: Corn. Capitōlīnī -ōrum, m prireditelji kapitolijskih iger: Ci. ep. — Kot priimek Capitōlīnus -ī, m Kapitolijski, npr. M. Manlius Cap. Mark Manlij Kapitolijski, ki je rešil Kapitolij pred zasedbo Galcev: Aur.

    Opomba: Nekateri rim. pisci (Serv., Arn.) napačno izpeljujejo besedo Capitolium iz caput Toli, torej od glave ali lobanje nekega Tola, ki so jo baje izkopali pri gradnji kapitolijskega svetišča (prim. Varr. De lingua Lat. V, 41, L. I, 55, 5).
  • caput, capitis, n (capere)

    1. glava,
    a) človeška: Ca., Enn., N. idr., capite aperto Pl., Ci. gologlav, capite operto, obvoluto Ci., capite demisso Ci., C. s povešeno glavo, cervicibus fractis caput abscidit Ci., conferrent viri boni capita Ci., consules... capita conferunt, diu conlocuntur L. stikata glave, caput attollere O.; glava kot sedež razuma in pameti: incolumi capite es? H. ali si pri zdravi pameti? negotia centum per caput saliunt H. Posebne zveze: capita aut navia ali caput aut navim (-em) Macr., Aur., Paul. Nol. igra, pri kateri se ugiba, ali bo kvišku vrženi kovanec pokazal glavo (Janovo) ali grb (ladjo); prim. našo igro cifra-mož; preg.: nec caput nec pedes Ci., L. nima ne glave ne repa, ut nec pes nec caput uni reddatur formae H.; caput extollere Ci. glavo dvigniti kot znamenje upanja na boljše, tako tudi caput erigere in libertatem Aug. kot znamenje upanja na svobodo; caput movere Vulg. z glavo majati (v porogu ali škodoželjnosti); in caput alicuius recĭdere L.; supra caput esse Ci., S., L. sedeti na vratu, biti za petami (o nevarnosti, sovražniku idr.), iamque super caput legiones T.; per caput pedesque Cat. na vrat na nos.
    b) živalska: Val. Max., Sen. ph., c. iumenti N., belua multorum capitum H. mnogoglava, ad capita bubula Suet. „pri volovskih glavah“, predel v Rimu, kjer so bile v skalo vsekane volovske glave.

    2. o rečeh glava = glavica, vrh, konec, rt, kraj: capita vitis Ci., Col. loza, vitice, papaverum L., V. makove glavice, tignorum C., ex capite molis Cu. iz prednjega konca ali rta nasipa, c. columnae Plin. oglavje, fistulae L. ustnik, curvata capita (arcūs) V. oba konca loka, c. iecinoris C. vrhnji del jeter (v jeziku avgurov), si nusquam caput se ostendit Cels. oteklina, tvor, caput facere Pl. oteči, zabuhniti, capita aspera montis V. skrajni vrh, Atlantis pinigerum caput V.; o vodah (redko) = ustje, izliv: Rheni luteum c. H., Rhenus multis capitibus in Oceanum influit C.; pogosteje = izvir, vrelec: stratus ad aquae tene caput sacrae H., sacrum c. amnis V., ad caput fontis cuniculos agunt Hirt.; od tod pren. izvor, početek, počelo: ille fons et caput miseriarum Ci., c. criminum Ci., his vestigiis ad caput maleficii perveniri Ci., si quid sine capite manabit Ci. iz negotovega vira.

    3. sinekdoha
    a) glava = človek, oseba, mož, duša, posameznik: Iust., hoc caput Pl. jaz, c. ridiculum, festivum Ter. šaljivec, pavliha, haec duo capita nata sunt spurcissima Dolabella et Antonius Ci., carum caput V., H. „duša moja“ (v nagovoru), c. infandum V.; jur.: liberum c. Ci., libera servaque capita L., ignota capita L., c. noxium, innoxium L. krivec, nedolžni; pri šte-tju in oddelkih: hostium numerus capitum CCCCXXX militum fuit C. 430000 mož, quot capitum vivunt H., capita singula ex captivis distribuit C. po enega ujetnika, sesquimodios in capita describere Ci. za vsakega posebej, exactio capitum Ci. osebni davek, capite censi S., L. najnižji razred rim. državljanov, katerih premoženja niso cenili, ampak so jih le preštevali.
    b) occ. (o živalih) glava, rep: Col., bina boum capita V., triginta capitum fetus V.

    4. met.
    a) življenje: capitis dimicatio Ci., salvo capite Ci. brez nevarnosti, capitis poena C. smrtna kazen, capitis periculum N. smrtna nevarnost, caput obiectare periclis V., coniuratio in tyranni caput L., hominis caput sacrare L., per suum caput iurare O.; poseb. jur.: iudicium capitis N. na življenje in smrt, capitis accusare Ci. na smrt, capitis damnare Ci. na smrt, capitis absolvere N. smrtne kazni oprostiti.
    b) osebna pravica, državljanstvo, državljanska čast (pravice in položaj svobodnega moža v javnem življenju; vsaka omejitev teh pravic je: capitis deminutio Ci. izguba pravic, ki se deli na α) capitis deminutio maxima, kadar je državljan izgubil pravico do svobode, državljanstva in družine, β) capitis deminutio media ali minor, kadar je izgubil le državljanstvo, γ) capitis deminutio minima, kadar je izgubil le pravico do družine; capitis minor H. (kot ujetnik) ponižan v svojem državljanstvu, državljansko mrtev, capitis causa Ci. pravda o državljanski časti, mei capitis conservandi causa Italia tota Romam convenit Ci.

    5. pren. kar je najvažnejše, najpomembnejše, najboljše,
    a) glava, glavna oseba, prvak, glavar, početnik, osnovatelj: Ter., Vell., c. scelerum Pl., periurii c. Pl. slepar, c. coniurationis Ci., L., Cu., Graecorum concitandorum Ci. kolovodja, c. rei Romanae Camillus, c. rerum Masinissa, capita Latini nominis L., qui capita rerum erant L. glave v državi, caput rei publicae T.
    b) glavna stvar, prva stvar, glavna točka, glavni del: c. defensionis Ci., videamus nunc id, quod caput est Ci., c. cenae Ci., Mart. glavna jed, c. litterarum Ci. jedro, glavna vsebina, Epicuri Ci. glavno načelo, c. vestrae pecuniae Ci. glavni vir dohodkov, patrimonii Ci., L.
    c) poglavje, odstavek, oddelek, paragraf: Cels., Q., Gell., ex duabus orationibus capita alterna recitare Ci., caput est legis quadrugesimum Ci., praeclarum caput „ne quis...“ Ci.
    č) o denarju glavna vsota, glavnica: demit de capite medimna DC Ci. od zakupnine, de capite quantum commodum fuit frumenti detraxit Ci.; poseb. o izposojenem denarju: deducere de capite, quod usuris pernumeratum est L., quinas hic capiti mercedes (= usuras) exsecat H. 5% na mesec, torej 60% na leto, capitis amissi iactura Col.
    d) glavno mesto: Mediae Cu., c. gentis Artaxata T.; toda: Thebae caput totius Graeciae N. najimenitnejše mesto, Praeneste c. belli L. glavni kraj, netišče vojne.

    Opomba: Abl. sg. capitī: Cat. (LXVIII, 124).