Franja

billa ženski spol biljardna krogla

billa sucia napačna krogla, fam svinja, prase

bȕcōvan -vna -o: svinja je -a svinja se buka

cochino svinjski, prašičji; umazan, nespodoben, klafarski

perro cochino (vulg) lopov, svinja
la vida cochina (vulg) prekleto življenje

dela|ti [é] (-m) narediti

1. (opravljati delo) arbeiten (kot als; pri bei, v in; na akord im Akkord, po malem auf Sparflamme, s polovičnim delovnim časom halbtags, za denar für Geld/gegen Geld; na romanu an einem Roman), -arbeiten (brez predaha/premora durcharbeiten, na črno schwarzarbeiten/pfuschen, naprej weiterarbeiten/fortarbeiten, s skrajšanim delovnim časom zaradi pomanjkanja dela kurzarbeiten)
figurativno delati za boljšo prihodnost/proti režimu/na rešitvi problema arbeiten für eine bessere Zukunft/gegen das Regime/an der Lösung eines Problems
medicina poslati delat gesundschreiben

2. (biti zaposlen) v gledališču: beim Theater sein; na ladji: zur See fahren
dela v izmenah Schichten fahren

3. (izdelovati) pohištvo, čevlje, pesmi …: machen
delati maslo Butter machen, buttern
(opravljati) machen (izpit/maturo ein Examen/das Abitur, domače naloge Hausaufgaben, nadure Überstunden); (narejati) machen (dolgove Schulden, hrup Lärm, velik vtis großen Eindruck, veliko hrupa viel Lärm/Geräusch)
delati težave komu (jemandem) Schwierigkeiten machen, [schwerfallen] schwer fallen
ne delati težav komu (jemandem) keine Schwierigkeiten machen, [leichtfallen] leicht fallen
delati težave/skrbi Kummer machen/zu schaffen machen/Mühe machen
delati si X sich X machen (iluzije Illusionen, skrbi Sorgen)
|
zdržema delati durchmachen (čez poldne mittags/die Mittagspause, do polnoči bis Mitternacht, čez vikend das Wochenende)

4. (početi) machen; tun
Kaj delaš? (počneš) Was machst du?/Was tust du?

5. s stroji ipd.: handhaben (Maschinen handhaben), hantieren mit

6. v frazah s samostalniki, pridevniki glej pod samostalnikom, pridevnikom
delati cirkus Faxen machen, zaradi česa: viel Aufhebens machen
delati čudeže Wunder tun/wirken
delati družbo (jemandem) Gesellschaft leisten
delati gube blago: Falten schlagen
delati hrup Lärm verursachen, figurativno Wirbel machen
delati korekture Korrektur lesen
delati kot natakar kellnern
delati kot pripravnik volontieren
delati kot taksist Taxi fahren
delati mehurje Blasen ziehen
delati nitke Fäden ziehen
delati preglavice Kopfzerbrechen bereiten/machen, Scherereien machen
delati propagando za (etwas) propagieren, die Trommel rühren für
delati prve korake die ersten Gehversuche machen
delati razsevke medicina absiedeln, streuen
delati ročna dela handarbeiten, Handarbeiten machen
delati seznam auflisten
delati težave [Verdruß] Verdruss bereiten/bringen, medicina Beschwerden verursachen
slabo/nemarno delati schlampen, schludern
delati (si) zaloge hamstern
delati z lopato schaufeln
figurativno delati kot svinja z mehom arg in (etwas) hausen
delati račun brez krčmarja die Rechnung ohne den Wirt machen

dìvljī -ā -ē, redko nedol. dìvalj dìvlja dìvlje, komp. dìvljijī -ā -ē divji: divlji pogled, čovjek, čovek, narod; -a gradnja č rna gradnja; divlji brak divji zakon; Divlji zapad; -e meso; -e boginje špičke, ošpice; -a jabuka lesnika; divlji bijeg, beg paničen oeg; -a kava bot. volčji bob; -a komorika bot. kermesov hrast, komorika; -a kopriva bot. inilnica; -a krnška bot. trnata hruška; -a lipa bot. širokolistna lipa; -a loza bot. divja vinska trta; -a maslina bot. divja oljka; -a mirodija bot. navadni komarček; -a ruža bot. navadni šipek; -a šafranika bot. poletni glavinec; divlji karanfil bot, srhki nagelj; divlji kesten, kostanj bot. divji kostanj; divlji peršun bot. navadni steničjak; divlji šimšir bot. bodeča lobodika; divlji hmelj; -r vepar zool. divji prašič; -a svinja divja svinja; -a guska divja gos

doječ|a [é] stillend
doječa svinja das Mutterschwein

farrow¹ [fǽrou] samostalnik
pokot prašičkov
arhaično prašiček, odojek

in (ali with) farrow breja (svinja)

fēmina -ae, f (gl. fēlō) pravzaprav = „doječa“, od tod

1. žena, ženska (glede na spol; mulier je (omožena ali neomožena) ženska glede na doletnost): et marīs deos et feminas esse dicitis Ci., feminas in virorum conventum prodire cogis Ci., feminae puerique L.; z apozitivnim subst.: femina turba Pr. ženska tolpa, tolpa žensk, f. Ligus T. ligurska ženska, Ligurka; kolekt.: de femineo reparata est femina iactu O. ženski spol; kot psovka nemožatemu možu = baba: Cu., Iust.

2. (o živalih) samica: lupus f. Enn. volkulja, canis f. Pl., Varr., Iust. psica, anguis f. Ci., porcus f. Ci. svinja, bestiae aliae mares, aliae feminae sunt Ci., femina iuncta suo tauro O. krava, sequitur sua femina cervum O. košuta, piscis f. Plin.

3. ženska rastlina ali ženski dragulj: Plin.

4. pren.
a) gram. ženski spol: Q.
b) arhit. cardo f. blazinica, šiška, kozica: Vitr.

figliare v. tr. (pres. figlio) povreči:
la scrofa ha figliato dieci maialini svinja je povrgla deset prašičkov

gravidus 3 (gravis) pravzaprav = obtežen, od tod

1.
a) (o ženskah) noseča, samodruga, v drugem (= blagoslovljenem) stanju: CELS., HYG., AP. idr. non est puero gravida PL., utrimque est gravida, et ex (od) viro et ex summo Iove PL., virgo ex eo compressu gravida est facta TER., cum esset gravida Auria, fratris uxor CI., aliquam gravidam semine largo reddere LUCR., gravidam dolet de semine magni esse Iovis Semelen O., cum Augusto gravida nupsisset SUET., gravida de adulterio AUG.; kot subst. gravida -ae, f noseč(nic)a, samodruga: PL., PLIN.
b) (o samicah) breja: elephantus PL., pecus O., pecudes V., muraena H., ovis COL., equa PLIN. žrebna kobila, bos PLIN. telna krava, balaenae PLIN. omnes (piscium cuiusdam generis feminae) ovis gravidae capiuntur PLIN. se love kot ribe ikrnice, conchas impleri roscido conceptu; gravidas postea niti PLIN., gr. sus MART. sprasna svinja, hostiae T. enalaga = nosen, noseč, oplojen: alvus, venter O., gravidum uterum intuens T. (o Tusneldi) ko je gledala na svoje (še) nerojeno dete; pren.: gr. tellus O. z zemeljsko smolo navdana, ali pa: z zmajevimi zobmi obsejana.

2. metaf. poln česa, napolnjen s čim, bogat česa, s čim, ploden, rodoviten: manūs PL. polne, obložene (naspr. steriles), aristae V., O. bremenito (= bremenato) klasje, plenjavo klasje, corymbi, fetus, olivae, uvae O., messes O. obilna žetev, zrnovit nažanjek nubes LUCR., v pl. O. dež(ev)ni oblaki, cornu lunae VAL. FL.; z abl.: equus armatis gravidus ENN. AP. MACR., parvos ... natos uberibus gravidis vitali rore rigabat CI., trahit ... fulminibus gravidam tempestatem atque procellis LUCR., stipes gr. nodis V., tibi pampineo gravidus autumno floret ager V., gravida imperiis ... Italia V. ki bo ... rodila, gravida bellis urbs V. ki ga čakajo vojne (boji), gravida sagittis pharetra H., gravidae semine terrae O., gravida Amathūs metallis O., gr. euris pectus LUCAN., gravidus iam sorte parens VAL. FL., gravida venenis alvus SIL., noxā gr. populus SIL.; redko z gen.: mellis apes gravidae SIL.

guarro prašičji

guarro m prašič
perro guarro (psovka) svinja, lopov

hausen životariti, (slabo) bivati, prebivati, taboriti; (Schaden zufügen) narediti/povzročiti škodo; arg in etwas hausen delati (s čim) kot svinja z mehom

Hyadēs -um, acc. -as, f (Ὑάδες, pravzaprav = „dežujoče“ iz gr. ὕω dežujem; lat. Suculae „svinjke“, ker je ljudska etim. besedo Hiades napačno izvajala iz gr. ὗς svinja, čemur se Ci. in Plin. posmehujeta) Hiáde, Deževnice, Gostosevci, sedmerica zvezd v ozvezdju Bika (v njegovi glavi); njihov vzhod od 7. do 21. maja naznanja in prinaša dež: Hyg., Plin., Val. Fl., Gell., has Graeci stellas Hyadas vocitare suërunt, [a pluendo; ὕειν enim est pluere] nostri imperite Suculas, quasi a subus essent, non ab imbribus nominatae Ci., pluviae V., tristes H.; v grški mitologiji so Hiade hčere Atlanta (Atlas) in sestre (po drugih hčere) Hianta (Hyas), tudi sestre Plejad: O. Sg. Hyas -adis, fem. kolekt. hijada, deževnica: Stat., Cl.

hyaena -ae, f (gr. ὕαινα iz ὗς svinja, ki ji je hijena podobna)

1. (četveronoga) hijena: O., Col., Plin., Lucan., Pall.

2. hijena, morska riba iz vrste kambal: Plin.

iméti (-ám)

A) imperf.

1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?

4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene

isprásiti ìsprāsīm
I. povreči: ove su prasce te krmače isprasile
II. isprasiti se povreči, imeti mlade: popraviti oboriće da se suprasne krmače isprase; krmača se drugi put isprasila svinja se je drugič oprasila

kŕma (za živali) fourrage moški spol , nourriture ženski spol , pâture ženski spol ; (ladje) poupe ženski spol

suha (zelena) krma fourrage sec (vert); (zastarelo), zoologija (divja svinja) laie ženski spol

meh [é] moški spol (-a, -ôva, -ôvi)

1. odrt: der Balg, Tierbalg
odreti na meh den Balg abziehen/abstreifen

2. tehnika der Balg, Faltenbalg; (pihalnik) der Tretbalg, Blasebalg
mehovi množina das Gebläse

3. glasba dude: der Luftsack; orgle, harmonika: der Balg; (harmonika) das Akkordeon, ironično die Quetschkommode

4. foto: der Balgen, das Balgengerät (za snemanje iz bližine Balgennaheinstellgerät)

5. za vino: der Weinschlauch
figurativno devati novo vino v stare mehove neuen Wein in alte Schläuche füllen

6.
anatomija ledvični meh das Nierenbecken
živalstvo, zoologija zračni meh der Luftsack
|
figurativno delati s čim kot svinja z mehom Schindluder treiben mit

méh (-a) m

1. mantice (del fabbro, dell'organo)

2. šalj. fisarmonica:
nategovati, vleči meh suonare la fisarmonica

3. star. (duda) zampogna, cornamusa

4. otre:
meh vina otre di vino
pren. novo vino devati v stare mehe riempire otri vecchi di vino nuovo
vulg. razparati komu meh sventrare uno
pren. odreti koga na meh far vedere le stelle a qcn.
pren. vpiti, kot bi ga drli na meh strillare come un ossesso
imeti smeh in jok v enem mehu ridere e piangere insieme
delati s čim kakor svinja z mehom maltrattare, bistrattare qcs.
sopsti kot kovaški meh soffiare, sbuffare come un mantice
goniti meh tirare, menare il mantice
fot. kamera na meh camera a soffietto
čeb. kadilnik na meh fumigatoio a soffietto
anat. ledvični meh bacinetto renale
zool. pljučni meh sacco aereo
teh. prehodni meh mantice (intercomunicante)
PREGOVORI:
prazen meh ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi

merjásec (-sca) m

1. zool. maiale:
merjasec in svinja il maiale e la scrofa
divji merjasec cinghiale (Sus scropha)
skopiti merjasca castrare il maiale

2. vulg. lussurioso; violento

3. nareč. agr. (obračalni plug) aratro a doppio vomere