Franja

bésnost furor m , rabia f , furia f ; cólera f

slepa besnost saña f
peniti se od besnosti espumajear de rabia
spraviti v besnost enfurecer, poner furioso a alg
stresti svojo besnost na koga desahogar su cólera en alg

bȉjes m, mest. u bijèsu, u bȉjesu, mn. bȉjesi, bjȅsovi (ijek.), bês m, mest. u bésu, u bêsu, mn. bêsi, bȅsovi (ek.)
1. bes, togota, srd: u meni sve ključa od -a
2. hudobni duh: u čovjeka je ušao, opsjeo ga bijes da ga muči; bijes se uvlači, u narodnom vjerovanju, u čovjeka ili životinju; tjeranje -a vrši se vračanjem, bajanjem, magijom
3. besnost, neutešno hrepenenje, strast: bijes za trošenjem, za čitanjem
4. nagon, instinkt: životinjski bjesovi u čovjeku
5. moč, življenjska moč: zdrava mlada žena u najboljem bijesu
6. nasilnost, objestnost, prešernost: čitava su sela bježala ispred turskoga -a i zuluma; ovakav bijes kod mladih ljudi je za kažnjavanje
7. bijes bi ga znao vrag si ga vedi; gdje do -a ovaj ne traži pomoć kje pri vragu ta ne išče pomoči; izliti = iskaliti svoj bijes nad kim stresti jezo na kom, nad kom

bile [bil] féminin žolč; figuré jeza, čemernost, zlovoljnost

décharger sa bile sur quelqu'un izliti, stresti svojo jezo, slabo voljo na koga
échauffer, émouvoir, remuer la bile zbuditi jezo
se faire de la bile razburiti se, vzkipeti, vznemirjati se, jeziti se

colère [kɔlɛr] féminin jeza, togota, gnev; figuré besnenje, besnost

en colère besen, togoten, jezen
sous le coup de colère v jezi, v napadu jeze, v svoji besnosti
accès masculin de colère napad, izbruh jeze, pobesnitev
propension féminin à la colère togota, nagnjenje k jezi, ujezljivost
avoir des colères imeti togotne napade
entrer dans une colère terrible strašno se razjeziti
être en colère, dans une colère noire biti jezen, strašno jezen
faire des colères pobesneti, razjeziti se
la colère lui monte au visage rdeč, zaripel je od jeze
mettre quelqu'un en colère razjeziti koga
se mettre en colère razjeziti se
passer sa colère sur quelqu'un stresti svojo jezo na koga
piquer, prendre une colère (familier) pobesneti
trembler, trépigner de colère tresti se od jeze

convulsión ženski spol krč; trzaj; trepet, pretres

poner en convulsión pre-, s-tresti
convulsiones políticas politični nemiri

crōllo m

1. sunek; udarec:
dare un crollo stresti
dare il crollo alla bilancia pren. prispevati k razrešitvi zapleta

2. podor; rušenje

3. pren. padec; polom; zlom; propad; krah:
il crollo della nostra fede nella giustizia izguba zaupanja v pravico
crollo in borsa borzni polom
crollo dei prezzi padec cen

décharger [dešarže] verbe transitif raztovoriti, razbremeniti, odvzeti breme (quelqu'un komu); izstreliti; commerce kvitirati, črtati, izbrisati; familier vreči (pogled)

se décharger sprožiti se, figuré oprostiti se, osvoboditi se; odteči, razliti se
le pistoletest déchargé pištola ni nabasana
décharger sa colère, sa mauvaise humeur sur quelqu'un stresti svojo jezo, svojo slabo voljo na koga
décharger un coup sur quelqu'un zadati komu udarec
décharger son cœur izliti, olajšati si srcé, zaupati se (komu)
décharger l'inculpé razbremeniti, oprostiti obtoženca
décharger sa rate, sa bile (familier) dati duška svoji jezi, svoji slabi volji
décharger d'une obligation oprostiti koga obveznosti
décharger un accusé, d'(une) accusation (juridique) oprostiti obtoženca, obtožbe
il s'est déchargé de certains travaux sur ses collaborateurs nekaj svojih del je odložil, predal svojim sodelavcem

dedo moški spol prst (na roki, nogi); dolžinska mera (1/12 dlani); kanček, nekoliko

dedo anular prstanec
dedo del corazón, dedo cordial, dedo medio, dedo mayor sredinec
dedo gordo, dedo pulgar palec
dedo índice kazalec
dedo meñique, dedo auricular mezinec
atar bien su dedo dobro ukreniti
a ese se le mete el dedo en la boca ni tako neumen, kot je videti
poner el dedo en la llaga dotakniti se bolečega (občutljivega) mesta
señalar a uno con el dedo s prstom na koga pokazati; osramotiti koga
comerse los dedos (por) želeti si kaj; sline cediti po čem
contar por los dedos na prste sešteti
(a) dos dedos (de) čisto blizu
meter a uno los dedos koga spretno izpraševati
meter a uno los dedos por los ojos komu peska v oči nasuti
morderse los dedos gristi se od jeze
poner a uno los cinco dedos en la cara krepko klofuto komu prisoliti
tener a. en la punta de los dedos, saber a. por los dedos imeti kaj v mezincu; iz rokava stresti
tener sus cinco dedos en la mano z vsakim se lahko poskusiti
no tener dos dedos de frente bedast biti
no se ven dos dedos de la mano tema je ko v rogu

desahogar [g/gu] rešiti koga iz stiske

desahogarse odpočiti se, oddahniti se
desahogarse con alg. komu svoje srce odkriti
desahogarse de su dolor dati duška svoji bolečini
desahogarse en cólera svojo jezo stresti (con nad)

desfogar [g/gu]

desfogar la cólera en alg. svojo jezo nad kom stresti

dȑvljād ž drevje: dizati, osuti na koga drvljad i kamenje stresti na koga najhujše očitke

duš|a¹ ženski spol (-e …)

1. (psiha) die Seele; -seele (človeška Menschenseele, filistrska Philisterseele, kramarska Krämerseele, ljudska Volksseele, pesniška Dichterseele, ženska Frauenseele); (narava) das Gemüt (blaga ein sanftes)

2. religija die Seele
verna duša v vicah die arme Seele im Fegefeuer
uboga duša die arme Seele
trpeti škodo na duši Schaden an seiner Seele nehmen
izdihniti dušo die Seele aushauchen, seinen Geist aushauchen
dan vernih duš Allerseelen, der Allerseelentag
preseljevanje duš die Seelenwanderung

3.
duša/dobra duša eine Seele von Mensch
lepa duša die schöne Seele
črna duša eine schwarze Seele
nedolžna duša ein reiner Tor
zvesta duša treue Seele
figurativno biti duša vse zadeve die Seele der ganzen Sache sein
nobena živa duša kein Hund, keine Seele, keine lebende Seele, keine Menschenseele, keine/nicht eine Sterbensseele
|
dno duše der Seelengrund
do dna duše bis ins Innerste, zutiefst
iz vse duše aus ganzer Seele
stresti si kaj z duše (etwas) vom Herzen haben
ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
biti po duši nach (meinem) Herzen
biti komu pri duši (jemandem) zumute sein (hudo schwer zumute sein, tesno beklommen zumute sein, nicht wohl zumute sein)
z dušo in telesom mit Leib und Seele
biti eno srce in ena duša/ena duša v dveh telesih ein Herz und eine Seele (sein)
figurativno izpustiti dušo (umreti) das Zeitliche segnen
pihati na dušo mit Engelszungen reden, einreden auf (jemanden)
olajšati si dušo sich (etwas) von der Seele reden
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
privezati si dušo Leib und Seele zusammenhalten, einen verdrücken, den Durst/Hunger stillen
| ➞ → duh, ➞ → srce

dúša (-e) f

1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa

5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo

ēvomō -ere -vomuī -vomitum

1. (iz)bljuvati: Cels., Lamp., eas (conchas) Ci., tamquam nisus evomentis adiuvaret T., haustum venenum evomere Suet.

2. pren. (iz)bruhati, bljuvati, iz sebe metati, od sebe da(ja)ti: quae (urbs) tantam pestem evomuit Ci. = je izvrglo tako pogubnega človeka, in quo tu, … devoratā pecuniā, evomere non poteras Ci. zopet od sebe dati, Cacus faucibus fumum evomit V., multam harenam vicinum mare evomit Cu. meče na suho, evomere ignem Sen. ph., ignes Sil., flammas Plin., undas argenteas Ap.; refl.: Nilus se evomit … in Aegyptium mare Plin. se izliva; occ.
a) poganjati: herbas Col.
b) (govoreč) (iz)bruhati: bona malaque dictu evomere Enn., in quos liberius quod sentis evomas Aug.; (besede) izbruhati, govoriti: libentius (bolj po volji) haec in illum evomere quam verius Ci., in me absentem orationem ex ore impurissimo evomit Ci. je izbruhnil govor; tako tudi: iram evomere in aliquem Ter. jezo stresti nad kom, tres libros contra religionem nomenque Christianum evomere Lact. izbruhati.

Herz, das, (-ens, -en) srce; figurativ srce, duša, (Zentrum) osrčje; beim Salat: srček; bei Karten: srce; das Herz brechen zlomiti srce; im Herzen v srcu, (im Zentrum) v osrčju; aufs Herz na srce; leichten/schweren Herzens z lahkim/težkim srcem; ein reines Herz čisto srce; sein Herz ausschütten potožiti se; seinem Herzen Luft machen dati si duška; sich ein Herz fassen okorajžiti se; am Herzen na srcu; am Herzen liegen biti pri srcu; am Herzen operieren operirati na srcu/srce; ans Herz greifen iti do srca; ans Herz legen položiti na srce; ans Herz gewachsen sein biti pri srcu; auf Herz und Nieren prüfen temeljito preizkusiti; etwas auf dem Herzen haben ležati na srcu (X mu leži na srcu); im tiefsten Herzen globoko v srcu; nach meinem Herzen meni po duši; nicht übers Herz bringen ne imeti srca, da bi; von Herzen od srca, srčno; vom Herz haben stresti si z duše; von Herzen kommen priti od srca; zu Herzen gehen iti do srca; sich zu Herzen nehmen gnati si k srcu; ein Herz und eine Seele sein biti ena duša v dveh telesih; das Herz auf dem rechten Fleck srce na pravem mestu; das Herz in der Hand srce na dlani; ihm fiel das Herz in die Hosen srce mu je padlo v hlače; Hängendes Herz Pflanzenkunde srčki

ira ženski spol jeza, nevolja; razbesnelost

descargar la ira stresti jezo (en na)
¡ira de Dios! gromska strela!

jez|a [é] ženski spol (-e …)

1. (srd) der Zorn, besna: die Wut
od jeze vor Zorn/Wut, zorn-, wut-
(rdeč zornrot, spačen wutverzerrt, tresoč se zornbebend, wutbebend, pihajoč zornschnaubend)
|
jeza ga obide/zgrabi/popade der Zorn packt (ihn), (er) gerät in Zorn
jeza se ji poleže (ihr) Zorn legt sich
izbruh jeze der Zornesausbruch
nagle jeze jähzornig, (leicht) aufbrausend
peniti se od jeze vor Wut kochen/platzen
pihati od jeze vor Wut schnauben
stresti jezo na seinen Zorn/sein Mütchen kühlen (an)

2. (nejevolja) der Ärger (nemočna ohnmächtiger, nad čim über (etwas), se je razkadila verflog)
čutiti jezo Ärger empfinden
potlačiti jezo den Ärger unterdrücken
stresati jezo na koga seinen Ärger an (jemandem) auslassen
(sitnosti) der Ärger, der [Verdruß] Verdruss, Scherereien množina
povzročati jezo (nejevoljo) böses Blut machen, (sitnosti) [Verdruß] Verdruss bereiten/bringen

3. (zamera) der Groll
kuhati jezo grollen (na koga jemandem)

jéza anger; (divja) rage, wrath; (tiha) sulks pl, sulk, pique; temper, indignation, passion; pesniško choler; wrathfulness

nagla jéza irascibility, hot temper
ves iz sebe od jéze biti to be ablaze with anger, to be beside oneself with rage
nagle jéze swift to anger
izbruh jéze a fit of anger (ali of passion, of temper)
zaripel od jéze flushed with anger
v hipni jézi, v navalu jéze in a fit of anger (ali of pique)
biti nagle jéze to be irascible, to be hot-tempered, to have an evil temper
biti v jézi s kom to have a grudge against someone, pogovorno to have it in for someone
kuhati jézo na koga to bear a grudge against someone
jézo kuha name he bears me a grudge
staro jézo kuhajo name they have an old grudge against me
dati duška svoji jézi to give vent to one's anger
kipeti, pihati od jéze to simmer (ali to fume) with anger
stresti svojo jézo nad koga to wreak one's anger on someone, to take it out on someone, to vent one's anger on someone
izliti svojo jézo na koga arhaično to pour out the vials of one's wrath upon someone
jéza se mu bo kmalu ohladila, polegla his anger will soon subside

jéza colère ženski spol , irritation ženski spol , emportement moški spol , rancœur ženski spol , rancune ženski spol , courroux moški spol

nagla jeza colère subite, violent accès de colère, humeur ženski spol colérique, irascibilité ženski spol
nagle jeze prompt à s'emporter, colérique, coléreux, irascible
kuhati jezo na koga garder rancune à quelqu'un, en vouloir à quelqu'un, nourrir de la rancune envers quelqu'un, avoir une dent contre quelqu'un
nakopati si jezo encourir (ali s'attirer) la colère de quelqu'un
stresti jezo na koga décharger (ali déverser) sa colère (ali sa bile) sur quelqu'un

jéza cólera f ; ira f ; enojo m ; rencor m

nagle jeze, nagnjen k jezi iracundo; irascible
rdeč od jeze rojo de cólera
izbruh jeze acceso m de cólera
slepa jeza ira sorda
kuhati jezo na koga guardar rencor a alg
nakopati si jezo atraerse la cólera (de alg); incurrir en cólera (de alg)
pomiriti komu jezo cortar la cólera a alg
požreti jezo contener su cólera
spraviti koga v jezo encolerizar, enfurecer, enojar a alg
stresti (svojo) jezo na koga descargar la ira en alg, desfogar su enojo en alg
vzkipeti od jeze montar en cólera; arrebatarse