Franja

exposé, e [ɛkspoze] adjectif izpostavljen; razstavljen, izložen; ogrožen, v nevarnosti; photographie osvetljen

exposé au soleil prisojen; masculin ekspozé, obrazložitev, poročilo; pregled
exposé au soleil, au vent izpostavljen soncu, vetru
exposé masculin général splošen pregled
exposé de la situation poročilo o položaju
faire un exposé complet de la question (ustno) podati izčrpen pregled o vprašanju

fuga -ae, f (fugere; prim. gr. φυγή, φύζα beg)

1. beg, pobeg, ubeg: ne qua spes in fuga relinqueretur Ci., fugā salutem petere C., N. ali in fuga sibi subsidium ponere C. rešitve si iskati v begu, fugā se recipere ad aliquem C. bežeč umakniti se, toda ex fuga se recipere Ci., C. oddahniti si po begu; esse in fuga N. biti na begu, fugā periculum evitare N., cum plerique ex fuga se in templum Minervae coniecissent N. z bega = na begu, bežeč, reliquos e fuga colligere N., ex fuga (po begu) regem sequi S., si hoc profectio et non fuga est L. S subjektnim gen.: f. hostium Ci., Marii f. N., Antonii a Mutina fuga Vell., equi Iust.; toda: f. Italiae C. beg po Italiji; redko v pl.: fugae proximorum Ci., servorum H., fugae celeres H. bežni brzohodi. Rekla: aliquem in fugam vertere, avertere L. ali convertere, conicere, dare C. ali agere Iust. koga v beg pognati, zapoditi; v pass.: hostium acies in fugam convertitur C., in fugam verti Iust.; refl.: in fugam se conferre Ci. ali se conicere Ci., C. ali se dare Ci. ali se covertere C. ali se fundere, se effundere ali effundi L. v beg se spustiti (obrniti), zbežati, pobegniti = fugae se dare Ci. ep. ali se (membra O.) mandare C. ali se commendare Auct. b. Afr. ali se committere Vell. = fugam capere, petere C. ali fugam dare V. ali (zgledujoč se po reklu hosti terga dare) fugae terga dare, praebere O. ali fugam facere S., L. (fugam facere Ci., L. tudi = v beg zagnati), toda: quas iste tum fugas fecerit Ci. kake bege je povzročil, fugam sistere (ustaviti) L., Val. Max., non posse sisti fugam Cu., fuga passim fieri coepta est. L. beg je začel postajati splošen; pooseb. Fuga -ae, f boginja bega, Fuga, Beža; Mars immisit Fugam Teucris V.; meton. priložnost, prilika ali pripomočki (sredstva) za beg: fugam quaerebamus Ci., alicui fugam dare V., H., Hyg., Dig. dati komu priložnost za beg, fugam reperire V., fugam explicare L., alicui fugam claudere L., O., oravi fugam O.; pren.: alia fuga honoris L., quaere fugam morbi H. glej, da bolezni uideš; meton. v pl. = begun(c)i, ubežniki: signa fugarum Col. poet., plane fugae merae Petr. pravi strahopetci.

2. occ.
a) beg iz domovine (iz dežele), (prostovoljno) pregnanstvo, potovanje v pregnanstvo, sploh pregnanstvo, izgon: Fl., Iust., f. Aristidis, Metelli Ci., Themistocli fuga reditusque Ci., cuius (Marii) fugam pecuniā sublevavit N., semperne in sanguine, ferro, fuga versabimur? S., patuit quibusdam volentibus fuga aut in exsilium acti sunt L. prostovoljno ali pa prisilno pregnanstvo, ultima sed iustae nox erat illa fugae O., adulterosque earum morte aut fuga punivit T., latā fugā damnari Amm. obsojen biti na pregnanstvo v določenem kraju; pl.: quotiens fugas et caedes iussit princeps T., tot nobilissimarum feminarum exilia et fugas vidit T. videl je toliko … žensk, ki so živele v prisilnem ali prostovoljnem pregnanstvu; meton. kraj pregnanstva: mihi quaevis fuga quam illa provincia est optatior Ci., ut propior patriae sit fuga nostra, roga O., exulet et toto quaerat in orbe fugam O.
b) pesn. bežna naglica, hitrost, hiter tek, hitra vožnja: Sen. tr., Lucan., Stat., fuga cervis a patribus datur Lucr., nulla tuos currus fuga equorum prodidit V., exspectat facilem fugam (navium) V., f. temporum H. ali temporis Col. bežni (minljivi) čas, cuius (equi) clara fuga Iuv., tanta fuga est Sil.; tudi = blodnja, tavanje: vita semper iis in fuga est Amm.; v adv. abl. fugā (kakor gr. adv. φυγῇ) = v naglici, z naglico, naglo: fugā secuit … arcum V., ardet abire fugā V., ille volat simul arva fugā, simul aequora verrens V., volucremque fuga praevertitur Hebrum V., sic ipsa fugā secat ultima Pristis aequora V., se concitare fugā Val. Fl.

3. metaf. (z objektnim gen.) želja izogniti se čemu, odpor proti, strah pred, izogibanje: f. bellandi, laboris litterae vastioris Ci., turpis fugā mortis omni est morte peior Ci., f. pericli, malorum V., culpae H.

general|en (-na, -no) generell
| ➞ → generalni, ➞ → splošen

généraliser [-ze] verbe transitif posplošiti, generalizirati

se généraliser postati splošen
généraliser une méthode posplošiti metodo

giro

A) m

1. krog; obod, obseg:
il giro delle mura krog obzidja
prendere in giro pren. norčevati se, šaliti se
distaccare, battere di un giro l'avversario šport prehiteti nasprotnika za cel krog

2. kroženje, vrtenje, obrat:
i giri dei pianeti kroženje planetov
i giri del motore obrati motorja
giro di vite pren. omejitveni poseg, restrikcija
essere su di giri biti razvnet, razpoložen
essere giù di giri biti potrt, pobit
giro d'orizzonte pren. splošen pregled, pregled v glavnih črtah
giro di boa pren. odločilen preobrat

3. pot, obhod:
il giro del medico per le visite zdravniška vizita
fare un giro turistico dei laghi napraviti turističen izlet k jezerom
giro artistico šport umetniška turneja
donna di giro prostitutka

4. ekst. pot, hoja, sprehod:
andare in giro iti na potep
fare un giro in città iti po mestu

5. šport (kolesarska, avtomobilska) dirka:
giro d'Italia dirka po Italiji
giro di Francia dirka po Franciji

6. obtok, kroženje, pot, potek:
il giro del denaro denarni obtok
il giro della pratica admin. potek zadeve, postopek v zadevi
mettere in giro voci tendenziose širiti tendenciozne govorice

7. pren. časovno obdobje:
nel giro di tre mesi si ammalò e morì v treh mesecih je zbolel in umrl

8. vrsta, izmena:
è il vostro giro vi ste na vrsti

9. krog, krogi, področje, okolje:
il giro dello spionaggio industriale področje industrijskega vohunstva
essere nel giro degli stupefacenti biti vpleten v trgovino z mamili
un giro losco sumljivi ljudje, sumljiva druščina
essere nel giro imeti trdno zaslombo, imeti dobre zveze

10. pren. poslovanje:
giro d'affari poslovni promet, realizacija

B) agg. mat.
angolo giro polni kot

grossier, ère [grosje, ɛr] adjectif surov, robat, neotesan; neroden; nedostojen, nespodoben, prostaški; masculin cepec, teleban, zarobljenec, neotesanec

geste masculin grossier nespodobna kretnja
faute féminin grossière huda, težka napaka
grossier personnage masculin teslo, neotesanec
plaisanterie féminin grossière robata šala
avoir une grossière idée de la question imeti splošen, sumaren pojem (idejo) o problemu

hilarité [-rite] féminin veselost, smeh

déclencher l'hilarité générale sprožiti splošen smeh

konsenz samostalnik
(soglasje) ▸ konszenzus, megegyezésKer se odločitve v Natu sprejemajo s konsenzom, Slovenija potrebuje podporo vseh. ▸ Mivel a NATO-ban a döntéseket konszenzussal hozzák meg, Szlovéniának mindenkinek a támogatására szüksége van.Bodo poslanci zmogli doseči konsenz glede tega vprašanja? ▸ Képesek lesznek-e az európai parlamenti képviselők konszenzusra jutni ebben a kérdésben?
V manjši skupini je lažje doseči konsenz. ▸ Kisebb csoportban könnyebb konszenzusra jutni.

levée [ləve] féminin dvig, dviganje; odstranitev, ukinitev, odprava; pospravljanje žetve; zakljuitev; vzetek (pri kartanju); nasip

levée de la séance zaključitev seje
levée des impôts pobiranje davkov
levée des lettres pobiranje pisem iz poštnih nabiralnikov
levée de troupes vojaški nabor
levée de boucliers upor
levée du corps pogreb
levée en masse splošen vpoklic vseh za obrambo domovine sposobnih moških; množičen upor
levée d'un siège prenehanje (opustitev) obleganja
faire la levée izprazniti poštni nabiralnik
faire une levée dobiti vzetek (pri kartanju)
levée d'écrou izpustitev iz zapora
levée d'inventaire inventura
levée du blocus ukinitev blokade
levée des scellés odpečatenje
levée du rationnement ukinitev racioniranja
levée de terre vzpetina, vzpetost

nam (iz indoev. zaimenskega debla *no- oni kakor tam iz *to-; prim. enim in num)

I. priredni vzročni veznik, v prozi vselej na začetku stavka:

1. pojasnjuje = zakaj, namreč: is pagus appellabatur Tigurinus: nam omnis civitas Helvetia in quattuor pagos divisa est C., aliter fit in Graecia, nam mulier in convivium non adhibetur N. Zato poseb.
a) uvaja vrinjene stavke: in insula, quae est in Fibreno (nam opinor id illi alteri flumini nomen esse), sermoni reliquo demus operam Ci., initium fugae factum a Dumnorigis equitibus (nam equitatui Dumnorix praeerat), eorum fugā reliquos esse perterritos C.
b) nadaljuje z vrinjenim stavkom prekinjeno misel: duplex inde Hannibali gaudium fuit (neque enim quidquam eorum, quae apud hostes agerentur, eum fallebat): nam et liberam Minucii temeritatem se suo modo capturum et sollertiae Fabii dimidium virium decessisse L.
c) pojasnjuje kak splošen izrek s posameznimi zgledi = na primer: qui deos esse dixerunt, tanta sunt in varietate et dissensione, ut eorum molestum sit dinumerare sententias: nam et de figuris deorum multa dicuntur Ci., quin etiam easdem causas ut quisque egerit, utile erit scire. Nam de domo Ciceronis dixit Calidius et pro Milone orationem Brutus scripsit Q.; pogosto pri več zaporednih zgledih: vivo Catone minores natu multi uno tempore oratores floruerunt. Nam et A. Albinus et litteratus et disertus fuit: et tenuit cum hoc locum quendam Ser. Fulvius. Nunc Q. Metellus in primis est habitus eloquens Ci. — Pesniki veznik včasih zapostavljajo: olim nam quaerere amabam H., media inter carmina poscunt aut ursum aut pugiles; his nam plebecula gaudet H., hospitibus nam te dare iura loquuntur V. —

2. utemeljuje = zakaj, kajti: celebratote istos dies cum coniugibus ac liberis vestris: nam multi saepe honores diis immortalibus iusti habiti sunt, sed profecto iustiores numquam Ci., rerum bonarum et malarum tria sunt genera; nam aut in animis aut in corporibus aut extra esse possunt Ci.; pogosto stoji na začetku pristavljene misli, s katero hoče govornik upravičiti način svojega razpravljanja in izpričati njegovo pravilnost: Phoenices Hipponem, Hadrumetum, Leptim aliasque urbes in ora maritima condidere eaeque brevi multum auctae pars originibus suis praesidio, aliae decori facere. Nam de Carthagine silere melius puto quam parum dicere S.; zlasti če je opravičevanje dodano v obliki vprašanja: numquam illum ne minima quidem re offendi … una domus erat, idem victus isque communis; nam quid ego de studiis dicam? Ci. Pri šibkejši povezavi stavkov bolj zagotavlja in potrjuje = da, vsaj, saj, seveda, kajpada, prav, ravno
a) če se pristavi misel, ki naj podkrepi kako trditev: at prooemium aliquando ac narrationem dicet malus homo et argumenta, sic ut nihil sit in his requirendum. Nam et latro pugnabit acriter, virtus tamen erit fortitudo Q. Seveda se bo trdovratno boril tudi razbojnik. Z nam uvedenemu stavku dodani ne … quidem nakazuje, da presega vsebina tega stavka vsebino misli, ki naj se utemelji, in da lahko v njej omenjena dejstva izvajamo iz dejstev, navedenih v utemeljujočem stavku: in corpora ipsorum, in liberos, in coniuges infandae contumeliae editae. Nam avaritia ne sacrorum quidem spoliatione abstinuit L. saj se njihova lakomnost ni vzdržala niti …
b) pogosto v odgovorih, če se nadalje razvija misel, izražena v vprašanju; stavek, uveden z nam, potrjuje odgovor, ki je nakazan v vprašanju: nos hunc Heracliensem de nostra civitate eiciemus? Nam si quis minorem gloriae fructum putat ex Graecis versibus percipi quam ex Latinis, vehementer errat Ci. močno se moti tisti, ki meni; včasih še v povezavi s kako zatrjevalno členico: hercle, meherc(u)le, edepol idr. = da, gotovo, zares, vsekakor: nam mehercule ita agemus Ci.
c) uvaja nasprotje: eas litteras diligentissime curavit perferendas. Nam quas Lemni pueris scribis datas, non acceperam Ci. ep.; v takem primeru dobi nam skoraj adverzativen ali koncesiven pomen (zlasti kadar je stranska misel zamolčana ali osrednja izpuščena) = pa, nasproti (pa) vendar: neque ego nunc de vulgari aut mediocri, quae tamen ipsa et delectat et prodest, sed de vera et perfecta loquor (sc. amicitia). Nam et secundas res splendidiores facit amicitia et adversas leviores Ci.; ta (eliptična) raba veznika nam se kaže zlasti v govorni figuri, imenovani preskok (praeteritio ali occupatio, če govornik kako stvar le mimogrede omeni, a vendarle pomisli in opozori nanjo s tem, ko pove, da noče govoriti o njej): nam quid ego de actione ipsa plura dicam? Ci., nam de statua quis queritur, una praesertim, cum tam multas videat? Ci. (pred takimi stavki je izpuščena misel: jaz le o tem govorim, to je glavno).
d) pri klicanju, pozivanju, ki naj se podkrepi: Mercuri (nam te docilis magistro movit Amphion lapides canendo) tuque, testudo H. saj je vendar … (pesnik si hoče zagotoviti, da se je s svojo prošnjo obrnil na pravo božanstvo).

3. nam okrepljen s privešenim -que gl. namque. —

II. breznaglasnica za navajanje sklepa, ki se izvaja iz kake zaznane okoliščine ali iz podane izjave = gr. γάρ in sl. (breznaglasni) pa; v tem pomenu se uporablja nam večinoma enklitično in se priveša kaki vprašalnici, npr. quisnam, ecquisnam kdo pa?, quandonam? kdaj pa?, ubinam? kje pa?, quisnam hoc dixit? Ci., percontatus, utrumnam … stare posset L.; pri pesnikih tudi razstavljeno: quid cerussa opus nam? Pl., quis est nam ludus in undis? V.; včasih (pren.) celo pred vprašalnico, zlasti če naj vprašanje izraža začudenje ali nejevoljo: nam quem (= quemnam) ego adspicio? Pl. ej, koga vendar vidim?, nam quid (= quidnam) ita? Ter. ej, kako to?, nam quis (= quisnam) te iussit? V., nam quid (= quidnam) ago? V. kaj pa vendar delam? Redkeje se nam pridruži drugim vprašalnicam, npr. nam cur Kom. zakaj pa?, nam num Kom. in Ci. ali pa?, prav redko pa se uporablja brez vprašalnice: scis nam, tibi quae praecepi? Pl.

numerus -ī, m (< *nomeros < *nomesos, indoev. kor. *nem- šteti, urejati; prim. gr. νέμω delim, νομή razdelitev, νομός okraj, νόμος zakon, νόμισμα običaj, šega, odredba, običajna denarna valuta, lat. nummus, lit. núoma, nuõmas = let. nuõma obresti)

I.

1. del kake celote, člen, ud: perque suos intus numeros componitur infans O., animalia trunca suis numeris O., deese numeris suis O. pomanjkljiv, nepopoln biti, officium omnes numeros habet Ci. ima vse, kar je treba za popolnost, je dovršena, elegans omni fere numero poëma Ci. v vsakem oziru, v vseh ozirih; tako tudi: quid omnibus numeris praestantius? Q.; expletus omnibus suis numeris et partibus Ci. ali numeris omnibus absolutus Plin. iun. v vseh svojih delih polnokrven = popoln, dovršen, omnibus oratoriis numeris absolutus Q. v vsakem govorniškem oziru (= v vseh pogledih govorništva) dovršen, numerorum esse omnium Petr. popoln, dovršen biti.

2. occ. del kake enakomerno razdeljene celote
a) kakega meseca = razdobje, obdobje, dan: luna alternis mensibus XXX implebit numeros, alternis vere detrahet singulos Plin.
b) kake glasbe = glasbena razdelitev, glasbena razčlenitev, udarec, takt, mera, ritem, glas, ton, napev, melodija: histrio si paulum se movit extra numerum … exsibilatur Ci. če je prišel (padel) malo iz takta, extra numerum procedere Lucr., in numerum exsultare Lucr. ali brachia tollunt in numerum V. ali ad numerum motis pedibus O. po udarcih, po taktu, tris tantum ad numeros satyrum moveare Bathylli Pers., numeros memini, si verba tenerem V. napev, abloquitur numeris septem discrimina vocum V. = zaigra na svojo sedemstrunsko liro k taktu in napevu (plesalcev in pevcev), numeros intendere nervis V.; pl. numeri tudi o gibanju borcev, usklajenem po taktu: gibi, okreti, obrati, premiki, hod (hoja) po udarcih, po taktu: athleta, qui omnes iam perdidicerit a praeceptore numeros Q., numeri nexusque Sen. ph.; metaf. takt = red, pravilo: haec laudatio tibi procedat in numerum Ci. po taktu = v pravem redu, po volji, po godu, digerere in numerum (sc. carmina) V. v red spraviti, urediti, omnia sint paribus numeris dimensa viarum V. = razmik (presledek) med vrstami naj bo povsod enak, in numerum ali numero V. praviloma, redoma, ad numeros suos quidque exigere O. uravna(va)ti, urediti (urejati) vse po svojem pravilu, ibant aequati numero O. stopali so v enakem taktu, v enak korak, nil extra numerum fecisse H. ničesar netaktnega, ničesar nespodobnega.
c) v pesništvu člen verza, mera, ritem, verzna stopica, verzna mera, metrum, stih, verz: numeri ac modi Ci., bella quo scribi possent numero, monstravit Homerus H., (sc. Pindarus) numeris fertur lege solutis H. v pravil prostih ritmih, ritmih, ki so nevezani na pravila, anapaestus procerior quidam numerus Q., arma gravi numero ēdere O. v resnem metru, v šestomerih, v heksametrih; impares numeri O. elegijski verzi, elegijska dvostišja, elegični distihi, sex mihi surgat opus numeris, in quinque residat O.
d) v govorništvu umerjenost, mera, ritem, ubranost, skladnost, blagoglasje, harmoníja, harmóničnost: n. orationis (naspr. poëticus) Ci., ipsa membra sunt numeris vincienda Ci. se morajo vezati na ritem; (prim. še Ci. De oratore 3, 48). —

II.

1. število, številka nasploh: duo hi numeri Ci., n. minimus L., impar V., numero comprehendere res V. šteti, numerum inire C. prešte(va)ti, preračuna(va)ti, numerum interfectorum inire L. ali numerum copiarum inire Cu., numerum deferre C. ali exsequi L. število povedati, neque quam multae species nec nomina quae sint, est numerus V. ne da se (ni mogoče) prešteti, numerum subducere Cat.

2. (določeno) število: piratarum Ci., exercitūs numerus XII milium fuit N., supplevere ceteri numerum L., si suum numerum naves haberent Ci. svoje, tj. pravšnje število moštva; tako tudi: flecte ratem! numerum non habet illa suum O., ad numerum esse, mitti Ci. v polnem številu, polnoštevilen, obsides ad numerum miserunt C., ad eorum numerum Ci. v enakem številu, alios in numerum relinquere Sen. ph. da se izpolni (dopolni) število; pogosto v abl. limitationis numero po številu, po štetju, v vsem, vsega (vseh) skupaj: haec sunt tria numero Ci., oppida numero ad XII C., totidem numero C., numero quadraginta S., numero trecenti S., saepe numero C. često, pogosto.

3. konkr.
a) število, vrsta, množica, tolpa, krdelo: certus numerus nautarum Ci., maximus n. aratorum Ci. tolpa, numero copiarum fretus N., in hoc numero fuit N. med njimi, referre (sc. habere) in deorum numero Ci. šteti med bogove, navesti (navajati), omeniti (omenjati) med bogovi, bogovom prište(va)ti; toda: referre in deorum numerum Suet. uvrstiti med bogove, pobožiti, pobožanstviti, haberi in numero disertorum Ci. ali in septem sapientum numero N. biti prištevan komu, med koga, aliquem ducere in numero hostium C. šteti koga med sovražnike, qui in amicorum erant numero N. ki so bili izmed prijateljev, hunc ad tuum (= tuorum) numerum adscribito Ci. ep., adscribe me talem (= talium) in numerum Ci., legati ex suo (suorum) numero S. izmed svojcev, nec fuit in numero (sc. hominum) Lucr. ni nikdar živel, Phrahaten … numero beatorum eximit Virtus H.; (o snovnih, neštevnih stvareh) množina, obilica, (obilna) zaloga, kup, kopica: dico te … magnum numerum frumenti … Syracusis exportasse Ci., frumenti magnum numerum coëgit C., maximus vini numerus fuit Ci.
b) v cesarski dobi = vojaški oddelek (kot splošen izraz), oddelek vojske, krdelo, četa, večinoma v pl.: sparsi per provinciam numeri, multi numeri e Germania, numeri legionum T., distributi per numeros ali nondum distributi per numeros erant Plin. iun., revocare ad officium numeros Suet., multi numeri militum Ulp. (Dig.), militares numeri Amm. kohorte, milites, qui communem causam omnis sui numeri suscipit Amm.; pozneje numeri = cohortes: cohortes, quae nunc numeri nuncupantur Cass.

4. zgolj število (naspr. pravo bistvo, vrednost): nos numerus sumus H. „ničle“.

5. kot gram. t. t. število (ednina, dvojina, množina): Varr. in slovničarji, numeros, in quibus nos, singularem ac pluralem habemus, Graeci et δυικόν Q., est figura et in numero vel eum singulari pluralis subiugitur … vel ex diverso Q.

6. meton. večinoma v pl.
a) oštevilčene kocke: tres iactet numeros O., seu ludet numerosque manu iactabit eburnos O.
b) = gr. κατάλογος α) popis, spisek, imenik, seznam vojakov: nomen in numeros referre Plin. iun. vpisati v imenik vojakov, in numeris esse Icti. vpisan biti v vojaški imenik (v vojaško evidenco), in numeris esse desinere Dig. ne več biti vojak; extra numerum es mihi Pl. zame predstavljaš presežek, in metaf. = ti si zame postranska oseba (postranskega pomena), nate se ne oziram. β) zapis(ek), matična knjiga (matica, matrika), seznam, imenik civilnih in vojaških uradnikov: Cod. I.
c) matematika, astrologija: Sid. (Epist. 15, 79), Amm. (22, 16), cur Plato Aegyptum peragravit, ut a sacerdotibus barbaris numeros et caelestia acciperet? Ci., numeris sequentibus astra Stat.; pesn. tudi v sg.: Cl. (Mall. 130).
d) v sg. koledar: diei, quem quintum Iduum Augustarum numerus ostendit annalis Amm.
e) v sg. vrednost, ugled, veljava, sloves, položaj, mesto (ki ga kdo zavzema v kaki družbi): obtinere aliquem numerum Ci., nullo in oratorum numero Ci. neimeniten govornik, tuae coniugis pater homo nullo numero, nihil illo contemptius Ci., numero aliquo putare Ci. ceniti, čislati, hunc in numerum non repono Ci. ne jemljem v poštev, ne upoštevam, in aliquo numero et honore esse C. imeti nekaj ugleda in veljave (vpliva), nec fuit in numero Lucr.; v pl.: insignium numerorum tribuni Amm. z odličnimi (vojaškimi) čini; dvoumno: extra numerum es nihil Pl. (gl. zgoraj II., 6. b) α)); od tod abl. numero ali in numero z gen. = namesto koga, kot, za kaj: is tibi patris numero fuit Ci., in deorum numero venerandus Ci., privati militis numero N. kot navaden vojak (prostak), obsidum numero C. za talce, missis legatorum numero centurionibus C., deorum numero eos solos ducunt C. štejejo za bogove; occ. v sg. in pl. = dolžnost, služba, čast, dostojanstvo: verae vitae numeros modosque ediscere H., numeros sustinuisse novem O. (o telesni združitvi), ut suum munus numerum haberet O., quid iuvat … studia exercere Dianae et Veneri numeros eripuisse suos? O.
f) v pl. = tehtni vzroki, tehtni nagibi: alii quidam minores, sed tamen numeri Plin. iun. — Od tod adv. abl. numerō = po taktu, od tod

1. zdajci, takoj, prav, ravno, začasa, pravočasno, ob pravem času, zgodaj, hitro, urno: Caecil. fr., numero mihi in mentem venit Pl., neminem vidi, qui n. sciret Naev. ap. Fest., nimis n. Afr. fr., apes n. reducunt in locum unum Varr.

2. prezgodaj, prerano, prehitro: Acc. fr., Afr. fr., cur n. estis mortui? Pl., n. huc advenis ad prandium Pl.

občútek feeling; sensation

občútek bolečine feeling of pain
boleč občútek mraza a painful feeling of cold
občútek toplote sensation of warmth
stalen občútek permanent (ali constant) feeling
bil je splošen občútek, da bo vojne kmalu konec there was a general feeling that the war would end very soon
z mešanimi občútki with mixed feelings

oportet -ēre -uit, v. impers. potrebno je, treba je, spodobi se, pristaja, pristoji, gre, podaja se, namenu (smotru) primerno je, smotrno je, koristno je: quidquid vero non licet, certe non oportet Ci., non quia necesse fuerit, sed quia sic oportuerit Ci. ne neizogibno potrebno, ampak smotrno, ibi, ubi oportet, consistere Ci. kjer pristoji, alio tempore atque oportuerit C.; z ACI: Pl., Varr., H., Sen. rh., hoc fieri et oportet et opus est Ci., me fabulas tuas habere et proferre oportebat Ci., bellum suscipi (geri) oportet L.; s pt. pf. brez esse: aurem admotam oportuit Pl., interemptam oportuit Ter., id factum non oportuit Ci., signum ablatum non oportuit Ci., non oportuit relictas T. ne bi jih smeli zapustiti; če je subj. splošen, s samim inf.: oportet hominum sceleri resistere Ci.; v konjunktivnih stavkih kot vrinjeni stavek: ego crimen oportet diluam Ci., exstent oportet vestigia Ci. vsekakor morajo biti sledi, valeat possessor oportet H.; pri poznih piscih z ut s cj.: Aug., Boet.

požár incendie moški spol , feu moški spol , flamme ženski spol ; (velik) grand incendie, embrasement moški spol , conflagration ženski spol , sinistre moški spol

požar v rudniku feu de mine
gašenje požara extinction ženski spol d'un incendie
gozdni požar incendie de forêt
mesto požara lieu moški spol d'un incendie (ali d'un sinistre)
splošen požar (prevrat) (figurativno) embrasement moški spol
širjenje požara propagation ženski spol de l'incendie
škoda zaradi požara perte ženski spol par l'incendie
vojni požar (figurativno) conflagration
zavarovanje proti požaru assurance ženski spol (contre l')incendie
izbruhnil je požar un incendie s'est produit (ali déclaré)

pregléd vue ženski spol générale (ali d'ensemble) , aspect moški spol général, revue ženski spol ; figurativno coup moški spol d'œil ; (tabelarni) tableau moški spol ; (seznam) spécification ženski spol ; (opreme) révision ženski spol ; (inventarja) récolement moški spol ; (besedila) aperçu moški spol , résumé moški spol , sommaire moški spol , synopsis moški spol , exposé moški spol , précis moški spol ; (ordinacijski) consultation ženski spol ; (vojaško) inspection ženski spol

pregled blagajne, knjig, računov vérification ženski spol de la caisse, de livres, de comptes
carinski pregled contrôle moški spol douanier (ali de douane), visite ženski spol de la douane (ali douanière)
pregled dnevnega tiska revue de (la) presse
pregled dogodkov chronique ženski spol
pregled ladje arraisonnement moški spol
pregled domačih nalog correction ženski spol des devoirs
pregled prtljage visite des bagages
pregled vozovnic contrôle des billets
dnevni pregled vesti courrier moški spol
filmski tedenski pregled journal moški spol vivant, presse ženski spol filmée, chronique ženski spol cinématographique
hiter, površen pregled examen sommaire
kontrolni pregled vérification ženski spol
podroben pregled état moški spol détaillé
rentgenski pregled examen radioscopique (ali aux rayons X), radioscopie ženski spol
splošen pregled exposé général
tedenski pregled chronique ženski spol de la semaine
zdravniški pregled visite médicale, examen médical
pri pregledu naših knjig (knjigovodstvo) à l'examen de nos livres, en vérifiant nos livres
dati pregled o položaju donner un aperçu de la situation

prevràt bouleversement moški spol , changement moški spol subit, subversion ženski spol , renversement moški spol ; figurativno séisme moški spol, familiarno chambard(ement) moški spol

državni prevrat coup moški spol d'État
nasilen prevrat coup moški spol de force
nasilen politični prevrat révolution ženski spol
silovit (uničujoč) prevrat cataclysme moški spol
splošen prevrat (figurativno) embrasement moški spol, conflagration ženski spol

problém (-a) m

1. problema:
odkriti, opisati, razčleniti, rešiti, zastaviti problem scoprire, descrivere, analizzare, risolvere, impostare un problema
družbeni, filozofski problemi problemi sociali, filosofici
matematični problem problema matematico
lahek, nerešljiv problem un problema facile, insolubile

2. problema; quesito, questione:
problem (italijanskega) juga la questione meridionale
otrok je postal splošen problem il bambino è diventato un problema per tutti
to narediti pa res ni problem (farlo) è un'inezia, una cosa da nulla
kako boš to naredil, je tvoj problem come te la sbrigherai è affar tuo

royal¹ [rɔ́iəl] pridevnik
kraljevski; knežji; sijajen, veličasten, dostojanstven, krasen, žlahten; (papir) formata 0,50 x 0,65 m
pogovorno čudovit, "prima"

the royal and ancient game golf
royal arch rang v prostozidarstvu
royal blue temno živa modrina
a royal feast kraljevska pojedina
royal fern velika praprot
royal oak zgodovina hrast, v katerem se je skrival kralj Karel II po porazu pri Worcestru
royal prince knez kraljevskega rodu
royal road to udobna, lahka pot do (cilja)
in royal spirits v sijajnem razpoloženju
royal stag odrasel jelen s popolnoma razvitim rogovjem
royal standard kraljevska zastava
royal speech prestolni govor
royal paper regalni papir
battle royal bitka, v kateri sodeluje nekaj borcev ali vse razpoložljive sile, figurativno splošen pretep, prepir
Princess Royal naslov najstarejše kraljevske hčerke

smeh [é] moški spol (-a …) das Gelächter, das Lachen; figurativno die Heiterkeit; (otroški Kinderlachen, porogljiv Hohngelächter, prisilni medicina Zwangslachen)
krčevit smeh der Lachkrampf
gubice od smeha Lachfältchen množina
nagnjenje do smeha die Lachlust
napad smeha der Lachanfall, der Lachkrampf
salva smeha die Lachsalve
bruhniti v smeh herausprusten, losplatzen, herausplatzen, in Lachen ausbrechen
iti na smeh komu einen Lachreiz verspüren (er verspürt …)
Xa je minil smeh X ist der Spaß vergangen
zbujati splošen smeh ein Heiterkeitserfolg sein, ein Lacherfolg sein
človek bi se valjal od smeha es ist zum Kugeln
ni mi do smeha mir ist nicht zum Lachen zumute
od smeha vor Lachen
odvaditi se smeha das Lachen verlernen
pokati od smeha vor Lachen platzen, sich scheckig lachen
umirati od smeha sich krank/schief lachen, sich [halbtot] halb tot lachen
valjati se od smeha sich kringeln/kugeln vor Lachen
zvijati se od smeha sich vor Lachen biegen, sich den Bauch halten vor Lachen

sméh laughter; laugh

salve sméha fits pl of laughter
prisiljen sméh strained laugh, forced laugh
homerski sméh Homeric laughter
hrupen sméh horselaugh, guffaw
sredi sméha amid laughter
ni mi do sméha I don't feel like laughing
sméh ga bo (že) minil he will laugh on the wrong side of his mouth
bušiti, bruhniti v sméh to burst out laughing
prasniti v sméh to break into a laugh
sméh me je posilil I was overcome by (a fit of) laughter
spraviti koga v sméh to make someone laugh
s sméhom izraziti prezir to laugh one's contempt
s sméhom se zahvaliti to laugh one's thanks
pokati od sméha to split one's sides laughing (ali with laughter), to be convulsed with laughter
skoraj počiti od sméha to laugh fit to burst, to be in stitches
spraviti družbo v sméh to set the company laughing
tuliti od sméha to roar with laughter
umirati, zvijati se od sméha to laugh one's head off
to ni za sméh this is no laughing matter
povzročiti (splošen) sméh to raise a laugh
v sméh me spravljaš you amuse me