Franja

Zadetki iskanja

  • jabolčnik samostalnik
    (pijača) ▸ almabor
    sladek jabolčnik ▸ édes almabor
    domač jabolčnik ▸ házi almabor
    piti jabolčnik ▸ almabort iszik
    kozarec jabolčnika ▸ egy pohár almabor
    liter jabolčnika ▸ egy liter almabor
    jabolčnik iz starih sort jabolk ▸ almabor régi almafajtákból
  • med1 [é] moški spol (-u, ni množine) der Honig, Bienenhonig, -honig (cvetlični Blütenhonig, gozdni Waldhonig)
    umetni med der Kunsthonig
    turški med türkischer Honig
    celica z medom die Honigzelle
    kruh z medom das Honigbrot
    kozarec medu das Honigglas
    sladek kot med honigsüß
    figurativno na ustih med, a v srcu led Honig auf der Zunge, Galle im Herzen
    brez potu ni medu ohne Fleiß kein Preis
  • méd honey

    gozdni, divji méd, -ú wild honey
    turški méd, -ú Turkish delight
    méd, -ú v satovju honey in the comb
    tekoč méd, -ú liquid honey, pure honey
    trcan méd, -ú strained honey
    sladek kot méd, -ú sweet as honey, honey-sweet
    méd, -ú in mleko milk and honey
    iti, prodajati se za méd, -ú (figurativno) to sell like hot cakes
    to gre za méd, -ú (figurativno) it's going like hot cakes
    nabirati méd, -ú to gather honey
    dežela, kjer se cedita méd, -ú in mleko a land flowing with milk and honey
  • méd (-ú) m

    1. miele; nettare; secrezione mellea:
    sladek kot med dolce come il miele
    akacijin, lipov med miele di acacia, di tiglio
    čebelji, umetni med miele di ape, miele artificiale
    točiti med torchiare il miele
    točeni med miele centrifugato
    pren. med in mleko latte e miele

    2. pren. miele:
    pren. iti za med andare a ruba

    3. star. (medica) idromele; pren.
    tam se cedi med in mleko paese dove scorre il latte e il miele, paese di Bengodi
    pren. sam med ga je persona tutta miele
    mazati koga z medom lisciare, lusingare, adulare qcn.
    na to gredo ljudje kot muhe na med esserne attratti come le mosche dal miele
    sekira mu je padla v med per lui è stato un terno al lotto
    turški med miele turco
    PREGOVORI:
    na jeziku med, v srcu led volto di miele, cuore di fiele
  • medén1 (of) honey; honeyed, honied; made with honey, sweet as honey; figurativno (laskajoč) flattering

    medéno sladek honey-sweet, figurativno honeyed
    medéni keksi honey biscuits pl
    medén kolač honey cake; gingerbread
    medéna rosa honeydew
    medéni tedni honeymoon
    preživljati medéne tedne to honeymoon
  • medén de miel, mielleux , (pesniško) melliflue

    sladek kot meden doux comme le miel
    medeni tedni lune ženski spol de miel
  • medén de miel

    sladek kot meden dulce como la miel, fig melifluo
    medeni tedni luna f de miel
  • miel [mjɛl] masculin méd; figuré sladkost, draž

    de miel sladek
    doux comme le miel sladek kot med
    bonbon masculin au miel meden bonbon
    lune féminin de miel mederri tedni
    mouche féminin à miel čebela
    être tout miel (figuré) biti sladek (da bi kaj dosegli, dobili)
    sentir le miel dišati po medu
  • miēle m

    1. med:
    dolce come il miele sladek kot med

    2. ekst. sladkost:
    luna di miele medeni tedni
  • nekóliko adv. alquanto, un po'; un tantino; alcuni (-e):
    nekoliko pred polnočjo un po' prima di mezzanotte
    izid je še nekoliko negotov l'esito è un po' incerto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nekoliko hladen freddiccio
    nekoliko kalen torbidiccio
    nekoliko siv brizzolato
    nekoliko pijan brillo
    nekoliko sladek amabile, abboccato (vino)
    nekoliko trpek agrigno
  • okús taste; flavour; savour

    po mojem okúsu to my taste
    prijeten okús a pleasing taste
    slasten okús relish, flavour
    brez okúsa tasteless, insipid, flat, unsavoury, figurativno without taste
    človek dobrega okúsa a man of taste
    to je stvar okúsa it is a matter of taste
    vsak po svojem okúsu everyone to his fancy
    okúsi so različni there is no accounting for tastes, tastes differ
    imeti okús po to taste of
    imeti sladek okús to taste sweet
    to vino ima okús po sodu this wine tastes of the cask (ali has a tang of the cask)
    pustiti slab okús v ustih (tudi figurativno) to leave a bad taste in the mouth
    ta film kvari okús občinstva that film corrupts public taste
  • okús goût moški spol (tudi figurativno) ; (prijeten) saveur ženski spol

    dober okus bon goût
    slab okus mauvais goût
    slabega okusa, brez okusa (kičast) de mauvais goût
    brez okusa sans goût (ali saveur), fade, insipide
    pomanjkanje okusa manque moški spol (ali absence ženski spol) de goût
    po vašem okusu à (ali de) votre goût
    z okusom avec goût
    vsak po svojem okusu chacun (à) son goût, tous les goûts sont dans la nature, il en faut pour tous les goûts
    vsak ima svoj okus des goûts et des couleurs on ne discute pas
    to ni po mojem okusu ce(la) n'est pas de mon goût
    to je stvar okusa c'est une affaire de goût
    organ za okus organe moški spol du goût (ali gustatif)
    krema ima slab okus la créme a un goût
    biti grenkega okusa avoir un goût amer
    biti brez okusa n'avoir pas de goût, manquer de goût
    biti oblečen z okusom être habillé avec goût, être élégamment vêtu
    z okusom oblečen élégant
    imeti okus (figurativno) avoir du goût
    imeti okus po nečem avoir un goût de quelque chose
    imeti okus po prismojenem avoir un goût de brûlé
    izbira je sivar okusa le choix est une affaire de goût
    izgubiti okus za kaj perdre le goût de quelque chose
    priti na okus pri kaki stvari prendre goût à quelque chose
    privesti koga na okus za kaj mettre quelqu'un en goût
    soditi po svojem okusu juger selon (ali d'après) son goût
    jezik je organ okusa la langue est l'organe du goût
    ostrega okusa de goût piquant
    grenak, kisel, pikanten, sladek, slan, trpek okus saveur amère, acide, piquante, douce, salée, âcre
  • parfum samostalnik
    (kozmetično sredstvo) ▸ parfüm
    drag parfum ▸ drága parfüm
    cenen parfum ▸ olcsó parfüm
    sladek parfum ▸ édes parfüm
    močan parfum ▸ erős parfüm
    dišeč parfum ▸ illatos parfüm
    moški parfum ▸ férfiparfüm
    ženski parfum ▸ női parfüm
    steklenička parfuma ▸ egy üveg parfüm
    vonj parfuma ▸ parfümillat
    znamka parfuma ▸ parfümmárka
    izdelovalci parfumov ▸ parfümkészítők
    parfum diši ▸ parfüm illatozik
    zavohati parfum ▸ parfümillatot megérez
    nanesti parfum ▸ felviszi a parfümöt
    dišati po parfumu ▸ parfümillata van
    nadišaviti se s parfumom ▸ beparfümözi magát, parfümmel illatosítja magát
    parfum z vonjem po čem ▸ valamilyen illatú parfüm
    Parfum z vonjem vanilje velja za najboljši afrodiziak. ▸ A vaníliaillatú parfüm a legjobb afrodiziákumnak számít.
    Zavedati se je treba, da parfumi dišijo na vsakem človeku drugače.kontrastivno zanimivo Fontos tudni, hogy parfümök mindenkin más illatúak.
  • pretiran (-a, -o) übertrieben; überspitzt, überhöht, übersteigert; veselje: [überschwenglich] überschwänglich; über- (fin überfein, kritičen überkritisch, občutljiv übersensibel, ozek überschmal, pameten überklug, poudarjen überbetont, previden übervorsichtig, sladek übersüß); hyper- (korekten hyperkorrekt, kritičen hyperkritisch), Über- (cena der Überpreis, velikost die Übergröße, razdraženost die Überreizung, reakcija die Überreaktion, specializacija die Überspezialisierung, vnema der Übereifer, poudarjanje die Überbetonung)
    pretirano nagnjenje do die -sucht, der -fimmel
    (redoljubnosti Ordnungsfimmel, sladkarij Naschsucht, čiščenja Putzfimmel, grajanja Tadelsucht, zabave Vergnügungssucht)
    pretirano nagnjen k -süchtig, -wütig
    (diskutiranju diskussionswütig, grajanju tadelsüchtig, ugajanju gefallsüchtig, zabave vergnügungssüchtig)
    pretirana raba/ uporaba der [Mißbrauch] Missbrauch
    (zdravil [Arzneimittelmißbrauch] Arzneimittelmissbrauch)
    ni pretiranega … navdušenja, veselja: (seine/meine/ihre Begeisterung/Freude) hält sich in Grenzen
    pretirano si olajšati posel es sich (zu) leicht machen
  • saccharine [sǽkərin] pridevnik
    sladkoren, sladkornat, podoben sladkorju, sestavljen v glavnem iz sladkorja
    medicina ki ima preveč sladkorja (v urinu)

    a saccharine smile sladek nasmeh
  • saharín kemija saccharin

    osladiti s saharínom to sweeten with saccharin
    sladek kot saharín saccharine
  • sāl, sălis, abl. nav. -e, nom. pl. salēs, gen. ni, m (indoev. *sal-; prim. gr. ὁ ἅλς sol, ἡ ἅλς (slano) morje, umbr. salu = lat. (acc.) salem, lat. sallere soliti, sl. sol, slan, soliti, lit. saldùs = sl. sladek (prvotno = „osoljen“, od tod „okusen“, „začinjen“, „slasten“), let. sā̀ls = got. salt = stvnem. salz = nem. Salz, got. saltan = stvnem. salzan = nem. salzen)

    1. sol: CA., VARR., COL., PLIN. idr., multi modii salis CI., sale invecto uti L., (caseum) parco sale contingunt V., panis cum sale H., sal niger H. črna sol = iz pepela drv izlužena zelo ostra sol, s katero razsoljujejo (solomurijo) ribe; pl. salēs solna zrna, zrn(c)a soli: aspergi solent sales VARR., sales nimii COL.

    2. meton.
    a) slana voda, morska voda, (slano) morje: LUCR., VAL. FL. idr., aequorei unda salis O., campi salis V., spumas salis aere ruebant V., sale tabentes artus V., salis Ausonii aequor, sale Tyrrheno V.
    b) pl. salēs slan okus: non et Scythicis Hypanis de montibus ortus, qui fuerat dulcis, salibus vitiatur amaris? O., aequorei sales LUCAN.
    c) solnemu zrnu podobna lisa, pega, maroga na draguljih in kristalih: haec coloris vitia, ista corporis, capillamentum, sal, plumbago PLIN., pallere vitium est – itemque sales verrucaeque PLIN.

    3. metaf.
    a) (estetični, estetski) okus, dober, izostren okus, okusnost, (gosposka) ličnost, finost, finôča, finesa, prefinjenost, izbranost: tectum … plus salis quam sumptus habebat N., aliquid enim salis a mima uxore trahere potuisti CI., nulla venustas, nulla in tam magno est corpore mica salis CAT.
    b) oster (bister) um, bistroumje, bistoumnost, bistrovidnost, ostroumje, ostroumnost, tankoumnost (tenkoumnost), bistrost, umska prodornost, razumnost, prekanjenost, zvitost, prebrisanost, poseb. (zlasti v pl.) dovtip, dovtipnost, dovtipne domislice, dovtipkanje, dovtipkovanje, dovtipkarstvo, dovtipnica, šegavi (od)govori, šaljivi (od)govori, šaljivost, humor, šegavost, duhovitost: CA., PR., Q., PLIN., PLIN. IUN., STAT., IUV., CL. idr., qui habet salem TER., quidquid loquitur sal merum (gl. opombo spodaj) est AFR. AP. PRISC., sale et facetiis Caesar vicit omnes CI., Caesar leporem quendam et salem est consecutus CI., (sc. epistulae) humanitatis sparsae sale CI. EP., sal dicendi CI. EP., quod sale multo defricuit urbem H., delectatur ... sale nigro H. naslaja se nad lascivnim (opolzkim) posmehom, Romani veteres atque urbani sales CI. EP., Plautini sales H., sales suffusi felle O. žolčni (žolčljivi, togotni, popadljivi) dovtipi, in aliquem venenatos sales suos effundere SEN. PH.
    c) dražilo, drastilo, mik, čar, privlačnost: quae aviditatem naturali sale augent PLIN.

    Opomba: Predklas. in poklas. (a redko) tudi n. Predklas. soobl. sale -is, n: ENN., VARR. AP. NON.
  • sapore m

    1. okus; okusnost:
    sapore buono, cattivo, dolce, amaro dober, slab, sladek, grenak okus
    sapore forte, piccante močen, pikanten okus
    cibo senza sapore jed brez okusa
    dare sapore a qcs. narediti kaj okusnejše

    2. pren. priokus; absol. živahnost, barvitost, obarvanost:
    parole di sapore amaro besede z grenkim priokusom
    dare sapore a qcs. narediti kaj mikavno, zanimivo

    3. fiz. kvantno število leptonov

    4.
    sapori kulin. nareč. dišave, začimbe

    5. kulin. nareč. omaka, aromatična začimba
  • sāvillum -ī, n (suāvis) sladko vloženo sadje, sladek kompot, ki so ga jedli z žličkami: CA.
  • silken [sílkən] pridevnik
    poetično svilen; svili podoben, svilast, svilnat, kot svila
    figurativno mehek, nežen, mil

    silken veil svilena koprena
    silken hair svilnati lasje
    silken slumber sladek spanček, dremež