Franja

travaglio¹ m (pl. -gli)

1. knjižno težko, mučno delo

2. muka, trpljenje, bolečina

3. (telesna) slabost, bolečina:
travaglio di parto popadek, porodna bolečina
travaglio di stomaco želodčna slabost

turn up prehodni glagol
obrniti navzgor, dvigniti (kvišku); zavihati (navzgor); prekopati, izkopati, prinesti na dan; najti besedo v slovarju; odkriti (karte); močneje odviti (pipo, plin, radio)
sleng opustiti, zapustiti, na klin obesiti (posel, službo)
pogovorno izzvati gnus, stud, slabost
navtika poklicati (moštvo) na krov
neprehodni glagol
obrniti se, zavihati se navzgor; (nenadoma) priti, pojaviti se, priti na dan; dogoditi se, primeriti se, nastopiti, vmes priti; nastati, izkazati se za

they turned up a buried treasure (a skeleton) in that field Nna oni njivi so izkopali zakopan zaklad (okostnjak)
to turn up one's sleeves zavihati si rokave
to turn up one's nose at s.th. figurativno (za)vihati nos nad čim, namrdniti se ob čem
his nose turned up at my suggestion nos se mu je zavihal ob mojem predlogu
the sight of it turns me up pogled na to mi zbudi gnus
the smell nearly turn uped me up zaradi smradu sem začel skoraj bruhati
he always turns up when nobody expects it vedno se pojavi, kadar tega nikdo ne pričakuje
at what time did he turn up? obklej se je prikazal (pojavil, prišel)?
to turn up like a bad penny (o osebi); figurativno neprestano se pojavljati, prihajati na površje
to turn up one's toes figurativno umreti
to wait for s.th. to turn up čakati (na to), da se nekaj zgodi

Übelkeit, die, Medizin slabost, navzeja; es erregt einem Übelkeit figurativ človeku se obrne želodec

vice¹ [váis] samostalnik
pregreha, pregrešnost, pokvarjenost, sprijenost, razvratnost, nemoralno življenje; napaka, grda navada, razvada, slabost; (telesna) hiba; izroditev, spačenost (stila)

my horse has one vice, he can't stand blinkers moj konj ima eno hibo, ne more prenašati plašnic
to inveigh against the vices bičati razvratnost, pregrehe

weakness [wí:knis] samostalnik
slabost, slabotnost; bolehnost, bolehavost; slabost (šibkost) značaja; slaba stran, slaba točka; škoda, izguba, pomanjkljivost, slabost, nepopolnost
pogovorno posebna ljubezen, naklonjenost, slabost (za)

weakness of constitution medicina slaba konstitucija

бессилие n oslabelost, onemoglost, slabost, nemoč;
половое бессилие impotenca

дурнота J omedlevica, slabost;
с меня делается д. slabo mi postaja, omedlevam

закачивать, закачать uspavati; povzročiti vrtoglavico, slabost; nasesati;
его закачало slabo mu je postalo;

незду́жання -я с., slabóst -i ž.

сла́бість -бості ж., slabóst -i ž., oslabélost -i ž.

слабость f slabost, šibkost;
питать с. к вину biti vdan vinu

тошнота f slabost (želodčna);
лекарство вызывает у больного тошноту zdravilo sili bolnika na bljuvanje

abattement [-tmɑ̃] masculin pobitost, potrtost; izčrpanost, onemoglost; demoralizacija; telesna slabost; malodušnost; znižanje (davkov), spregled

abattement des prix znižanje cen

astenia f med. telesna slabost, astenija

brash² [bræš] samostalnik
medicina zgaga; riganje; rahla želodčna slabost

break-down [bréikdaun] samostalnik
zlom; razčlemba; motnja; nenadna slabost; okvara na motorju, vrsta črnskega plesa

nervous break-down živčni zlom

būlīmus -ī, m (gr. βούλιμος) huda (volčja) lakota, hud glad, od tod želodčna slabost, oslabelost, onemoglost: Gell., P. Veg.

cālīgō -inis, f (prim. gr. κηλίς madež, κελαινός črn)

1. tema, temota, temina, mrak: caecis tenebris et caligine Ci., c. obscura Ci. (Arat.), nox ubi terribili terram caligine texit Lucr., caeca c. V., inter caliginis umbras O., caligo ac tenebrae et perpetua nox Cu.; occ. mežurek, tema, ki se komu dela pred očmi, nenadno zatemnjenje, omotica, omedlevica, vrtoglavica: cum altitudo caliginem oculis offudisset L., ego vero non video: nox oboritur et crassa caligo Sen. rh.; v pl. napadi omotice (omedlevice): Cels., oculorum caligines Plin.; medic. o trajnem stanju slabost oči, slabovidnost, slab vid, slabe oči, brljavost v zvezi z gen. oculorum ali brez: Cels., Plin.; pogosto v pl.: Plin.

2. met. gosta para, sopara, megla, gost dim, čad, poltema, polmrak: crassa Lucr., densa V., L., spissa O., a meridie nebula occepit... Noctem insequentem eadem caligo obtinuit L., caligo, immodico terrae fervore excita, lucem tegit Cu., caligo, quam circa humidi effuderant montes Cu., statim concĭdit crassiore caligine spiritu obstructo clausoque stomacho Plin. iun.; quasi per caliginem vidi Gitonem Petr.; v pl.: Col.; pesn.: pingues multa caligine taedae Lucr., c. picea V. oblak dima, nigra V. oblak prahu.

3. pren.
a) tema, zatemnelost, zatemnitev: alicui magnitudine suā inducere caliginem Vell. koga s svojo slavo zatemniti.
b) duhovna tema, megla, noč: discussa est illa caligo Ci. negotovost, haec indoctorum animis offusa caligo est, quod tam longe retro respicere non possunt Ci. nevednost, eademque (philosophia) ab animo tanquam ab oculis caliginem dispulit Ci., res caligine mersae V., caeca mentem caligine consitus Cat.
c) žalostne okoliščine, beda, križi in težave: superioris anni caligo et tenebrae Ci., vide nunc caliginem temporum illorum Ci., caligo bonorum, tenebrae rei publicae Ci., quaedam scelerum offusa c. Q., numquam sibi tantum caliginis... offusum Plin. iun.

collapse² [kəlǽps] samostalnik (of)
propad, razsulo, polom; zrušitev
medicina kolaps, nepričakovana srčna slabost

collapsus [kɔlapsüs] masculin, médecine koláps, nenadna srčna slabost