Franja

scrivere^* v. tr. (pres. scrivo)

1. pisati

2. zapisati; zabeležiti; sestaviti, sestavljati:
scrivere sotto dettatura pisati po nareku
scrivere il testamento sestaviti oporoko

3. pisati, objaviti, objavljati (v):
scrivere su una rivista objaviti v reviji

4. zapisati, trditi (v svojih delih):
Machiavelli scrive che... Machiavelli piše, da...

5. knjižno zapisati, vtisniti:
scrivere qcs. nel cuore kaj zapisati v srce
scrivere una bella pagina nella storia zapisati se z zlatimi črkami v zgodovino

sintetizzare v. tr. (pres. sintetizzo) sintetizirati; sestaviti, sestavljati, spojiti, spajati v celoto

sklèpati sklȅpljēm
1. sklepati: sklepati kosu
2. ekspr. sklepati, sestaviti, skupaj spraviti: mi smo taj skuter sami sklepali od avionskih dijelova

sklépati sklȇpām ekspr. zmašiti, sklepati, sestaviti, skupaj spraviti: ova je knjiga zbrda-zdola sklepana kompilacija

sklòpiti sklȍpīm
I.
1. sestaviti: sklopiti mašinu, stroj, postelju
2. skleniti: sklopiti ruke; sklopiti ruke komu oko vrata; sklopiti ugovor, mir, savez, brak
3. skovati: sklopiti zavjeru
4. zapreti: sklopiti perorez
5. zapreti, zatisniti: svu noć nije sklopio oka; sklopiti oči zauvijek umreti
6. zložiti, sklopiti: sklopiti stolicu
II. sklopiti se
1. zapreti se: valovi se sklopiše nad njegovom glavom
2. skleniti se

sknȁditi -īm
1. priskrbeti, s težavo spraviti skupaj
2. sestaviti, zložiti: ako mi ti ne daš para, ja ću kroz čitav šeher pjevati pjesmu što sam sam sknadio
3. preskrbeti: dok djecu sknadim

skȑpiti -īm
1. skrpati, sestaviti: skrpiti kraj s krajem materialno težko shajati, težko živeti; skrpio je kraj s krajem i svu djecu odškolovao; treba razrušiti habsburšku monarhiju koja je skrpljena ženidbama i ugovorima
2. zakrpati

slòžiti slȍžim
I.
1. zložiti, sestaviti: složiti cjelinu od dijelova; složiti mašinu, stroj, riječ
2. zložiti, poravnati: složiti salvete, rublje
3. zložiti: složiti knjige u ormar, stvari u kutiju, drva u sanduk
4. zložiti, zviti: složiti jedra
5. zložiti, podreti: složiti šator
6. postaviti: složiti štamparska slova
7. uskladiti, uravnati: složiti pojedina mišljenja
8. pobotati, spraviti: složiti zavadenu braću
9. ubra ti: složiti tonove u akord
10. naložiti: složiti drva na vatru
11. složiti koga sa zemljom pobiti koga na tla, ubiti
II. složiti se
1. zložiti se, sporazumeti se: složiti se s čijim predlogom, prijedlogom, u nekom pitanju
2. zložiti se, enotno kaj narediti: ako se dva sata slože u kucanju
3. poleči se: dogorjele gornje glavnje popustiše, vatra se složi i zaprašta
4. leči, stegniti se: kroz šikaru opazih srnu, dadoh vatru, a ona se složi

stabilire

A) v. tr. (pres. stabilisco)

1. (za stalno) postaviti, sestaviti, vzpostaviti

2. osnovati

3. določiti, določati; odrediti, odrejati; odločiti, odločati; skleniti, sklepati:
stabilire le condizioni določiti pogoje
stabilire leggi izdati zakone
stabilire qcs. per legge kaj zakonsko odrediti
stabilire il da farsi odločiti se, kaj storiti
stabilì di fuggire sklenil je pobegniti

B) ➞ stabilirsi v. rifl. (pres. mi stabilisco) nastaniti se (tudi pren.)

stēndere^*

A) v. tr. (pres. stēndo)

1. stegniti; pomoliti:
stendere la mano stegniti, pomoliti roko; absol. prositi vbogajme
stendere le truppe razporediti čete

2. razobesiti, obešati; razprostreti, razprostirati:
stendere la biancheria ad asciugare sušiti perilo

3. premazati, namazati (barvo, maslo); razvaljati (testo)

4. položiti, polagati; vreči, metati ob tla; žarg. ubiti

5. sestaviti, sestavljati; napisati (pogodbo, zapisnik)

B) ➞ stēndersi v. rifl. (pres. mi stēndo)

1. leči

2. razprostreti, razprostirati se; razpeti, razpenjati se

stick together prehodni glagol
zlepiti, sestaviti (dele)
neprehodni glagol
držati skupaj

friends should stick together prijatelji morajo držati skupaj

stilare v. tr. (pres. stilo) admin. sestaviti, napisati

struō -ere, strūxī, strūctum (prim. sternō (kor. *streu-), gr. στρώννυμι, got. straujan, stvnem. strewen, nem. streuen, ang. strew)

1. skladaje ali v vrsto zložiti (zlagati), sklasti (skladati), postaviti (postavljati) eno na drugo ali eno ob drugo, eno poleg drugega: lateres C., arboribus caesis … inque pyram structis O., ferunt … gigantas congestos struxisse ad sidera montes O., structis cantat avenis O. na piščal (iz lubja ali bilke), na frcko, na trobelo; metaf. iz besed zložiti (zlagati), sestaviti (sestavljati): ex praepositione et duobus vocabulis dure videtur struxisse Pacuvius „Nerei repandirostrum, incurvicervicum pecus“ Q.

2. occ.
a) (na)kopičiti, obložiti (oblagati): quinquaginta intus famulae, quibus ordine longam cura penum struere et flammis adolere penates V., rem Pers., opes Petr., Lact., altaria donis V.
b) (s prolept. obj.) umetno sklasti (skladati), nanesti (nanašati), (z)graditi, (se)zidati, postaviti (postavljati), narediti (delati), izdelati (izdelovati): acervum H., videre trichilas structas C., struere domos H., moenia, templa V., robore secto ingentem struxere pyram V., struere rogos, aggerem T., congeriem armorum T. zmagoslavno znamenje iz (umetno) naloženega orožja, fornices … simplici laterum ordine structos esse L., murus, cuius inferiora saxo, superiora crudo latere sunt structa Cu., villa structa lapide quadrato Sen. ph., e latere duro aut silice aequato veluti latericios parietes struere Plin.; abs.: in struendo C., structura, qua frequentissime Romae struunt Plin. gradijo, aliae apes struunt Plin. gradijo (zlagajo, skladajo) satovje; od tod subst. pt. pf. n: quasi … ad tornum saxorum structa Lucr. kakor ob dletu (z dletom) zgrajeno (postavljeno) skalovje; metaf. α) prirediti (prirejati), snovati, snuti, pripraviti (pripravljati), organizirati, načrtovati, (po)skrbeti za kaj, ustanoviti (ustanavljati): publicis locis struere convivia T., quid studiosa cohors operum struit? H. kaj snuje (počne)?, struebat iam fortuna … initia causasque imperio T. je ustanavljala (snovala) in utemeljevala samodrštvo (samovladarstvo = vladarsko rodovino). β) (kaj hudega) snuti, (na)snovati, naplesti (napletati), pripraviti (pripravljati), načrtovati, nameniti (namenjati), (na)kaniti, (osebe) (na)ščuvati: Pl., Ter., Corn., Don. idr., quid struis? quid struit? V., aliquid calamitatis filio struere Ci., dices me ipsum mihi sollicitudinem struere Ci. ep., struere odium in alios Ci., periculosas libertati opes L., alicui insidias L. pripravljati komu zasedo, nastavljati komu zanko, zalezovati koga, prežati na koga, mortem T., alicui pericula Sen. ph., mendacium L. kovati, causas T. izmisliti (izmišljati) si, clam consilia recuperandi regni T., crimina et accusatores T. snovati obdolžitve in ščuvati tožnike, struebantur, qui monerent perfugere ad Germaniae exercitus T. ščuvali (nagovarjali) so ljudi, da bi jima svetovali …
c) (lepo, dobro) urediti (urejati), postaviti (postavljati) v red, spraviti (spravljati) v red: aciem L., V., T., manipulatim structa acies L., omnes armatos in campo struxit L., structi stabant L. v urejenih vrstah, v bojnem redu; metaf.: struere verba Ci., compositi oratoris bene structam collocationem dissolvere Ci., struere orationem, ulteriora Q., structus compositusque sermo Arn.; pren. urediti (urejati), določiti (določati, določevati): varios per saecula reges Val. Fl.
d) koga s čim oskrbeti (oskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), opremiti (opremljati), priskrbeti (priskrbovati) komu kaj: infructuosis genitalibus structi Tert., matres experimentis omnium affectuum structae Tert., sermo autem spiritu structus est Tert.
e) (za)mašiti: aures habere structas Arn. zamašena = zaprta, nedostopna. — Od tod adv. pt. pf. strūctē

1. okrašeno, olepšano, nališpano, nakičeno: structius prodire Tert.

2. metaf. urejeno: historiam scripsere Sallustius structe, Pictor incondite Fr.

table² [téibl] prehodni glagol
položiti na mizo; vnesti v tabelo, v tabelarni pregled, v popis; načrtati, grafično prikazati, napisati, formulirati; sestaviti, izdelati rešitev
tehnično vključiti, vklopiti, včepiti
ameriško, politika odgoditi
mornarica podložiti ali ojačiti jadro; (redko) pogostiti
neprehodni glagol
zastarelo biti na hrani, obedovati (with pri)

to table a motion, a bill parlament predložiti predlog, zakonski osnutek (za razpravo)
to table a motion of confidence staviti predlog zaupnice

ticluí -iésc vt. sestavljati, sestaviti; pripravljati, pripraviti

unir zediniti, združiti, zvezati, spojiti, sestaviti; (z)mešati; zautoriti

unir entre sí skupaj zvezati
unirse združiti se, zvezati se; zaceliti se
unirse a alg. pridružiti se komu
unirse en mantrimonio poročiti se

verbalizzare

A) v. tr. (pres. verbalizzo) dati na zapisnik

B) v. intr. sestaviti, sestavljati zapisnik

vereinigen združevati, združiti; Physik Kräfte: sestaviti; Chemie spajati/spojiti (sich se); auf sich vereinigen Stimmen: dobiti; in sich vereinigen združevati

write^* [ráit] prehodni glagol
(na)pisati (a letter pismo)
zapisati, opis(ov)ati, prikaz(ov)ati; naznaniti, sporočiti; sestaviti, skleniti (pogodbo)
neprehodni glagol
pisati, pismeno sporočiti; baviti se s pisanjem, s pisateljevanjem, pisateljevati

to write o.s. pisati se, imenovati se, označiti se (a duke za vojvodo)
I wrote a letter to him, pogovorno I wrote him a letter pisal sem mu pismo
to write a letter in ink (na)pisati pismo s črnilom
to write a good hand lepo pisati
to write to ask pismeno vprašati
to write shorthand stenografirati
innocence is written in his face nedolžnost se mu bere na obrazu
to write insurance upon s.o.'s life skleniti življenjsko zavarovanje za koga
to write poetry pisati pesmi, pesnikovati
to write a check (britanska angleščina cheque) napisati (izpolniti) ček
to write (o.s.) a man biti polnoleten
to write for s.th. pisati za kaj, pismeno naročiti
written all over popolnoma popisan (papir)
written in (ali on) water figurativno nezapisan (kot važen), minljiv

zusammenbauen sestavljati, sestaviti; montirati