Franja

pleinier, ère [plɛnje, ɛr] adjectif plenaren; popoln

assemblée féminin pleinière plenarna skupščina, plenum
(religion) indulgence féminin pleinière ponoln odpustek
reunion féminin, session féminin pleinière plenarna seja

plenáren plenary

plenárna seja plenary session
plenárno prislov plenarily, in full session

plenáren plénier

plenarna seja, skupščina réunion ženski spol (ali session ženski spol), assemblée ženski spol plénière

plenáren plenario

plenarna seja sesión f plenaria

plenarn|i (-a, -o) Plenar- (dvorana der Plenarsaal, delo die Plenararbeit)
plenarna seja die Plenarsitzung, Vollsitzung

plenary [plí:nəri] pridevnik (plenarily prislov)
plenaren, polnoštevilen; popoln, neomejen

plenary powers polnomočje, pooblastilo
plenary session plenarna seja

polnoštevílen full-numbered; complete

polnoštevílna seja plenary session
polnoštevílno (vsi) at (ali in) full strength

pripravljálen (-lna -o) adj. preparatorio; preliminare; propedeutico:
pripravljalni tečaj corso preparatorio, propedeutico
pripravljalna seja seduta preliminare
jur. pripravljalni postopek fase preparatoria, preliminare del processo

public, publique [püblik] adjectif javen, obči; državen; splošno znan, očiten; masculin javnost; občinstvo, publika, gledalci, poslušalci, bralci

en public v javnosti
public masculin choisi izbrano občinstvo
affaires féminin pluriel publiques državni posli, državne zadeve
autorité féminin publique državna, javna oblast
avis masculin au public javen razglas; objava
bal masculin public ljudski ples
bien masculin public splošna blaginja
charges féminin pluriel publiques javna bremena
chose féminin publique država; vlada; javni interesi
cours masculin publics javna predavanja, za katera se ne zahteva vpis (na univerzi)
dette féminin publique državni dolg
droit masculin public državno pravo
école féminin publique ljudska osnovna šola
emprunt masculin public državno posojilo
ennemi masculin public n^o 1 sovražnik ljudstva št. 1
établissement masculin public javna ustanova
function féminin, charge féminin publique javna, državna služba
fonds masculin pluriel publics državni denar, papirji
intérêt masculin public javni interes
jardin masculin public javni nasad, park
maison féminin publique javna hiša, bordel
monument masculin public javni spomenik
opinion féminin publique javno mnenje
ordre masculin public javni red
partie féminin publique državni tožilec, pravdnik
passage masculin public javen prehod
personne féminin publique uradna oseba
pouvoirs masculin pluriel publics oblast, oblasti
réunion féminin publique javno zborovanje
revenus masculin pluriel publics državni dohodki
séance féminin publique javna seja
trésor masculin public državna blagajna
vie féminin publique javno življenje (visokega državnega, upravnega uradnika)
voix féminin, clameur féminin publique, cri masculin public ljudski glas
ouvert au public odprt, dostopen javnosti
parler en public javno, na javnem mestu govoriti
rendre public razglasiti, objaviti, naznaniti javnosti, seznaniti javnost z
il est de notoriété publique que ... splošno je znano, da ...

Sēius 3 Séj(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Seius Mark Sej, bogat rimski vitez, edil l. 74, Ciceronov in Atikov prijatelj: VARR., CI.

2. M. Seius Mark Sej, prijatelj Decima Bruta, je l. 52 tožil Lucija Savfeja: CI. EP.

3. Q. Seius Postumus Kvint Sej Postum; Klodij ga je dal zastrupiti, ker mu ni hotel odstopiti svoje hiše: CI.

4. Seius Tubero Sej Tubero(n), Germanikov legat, je bil l. 24 po Kr. obtožen rovarjenja, vendar so ga spoznali za nekrivega: T. – Od tod adj. Sēiānus 3 Séjev
a) = viteza Marka Seja: aedis, pastiones VARR.
b) = nekega Gneja Seja, ki je trdil, da ima konja, ki je potomec Diomedovih konj. Ta konj je prinesel pogubo tako njemu (l. 43 so ga usmrtili kot izobčenca) kot tudi vsem svojim poznejšim lastnikom; od tod preg.: ille habet equum Seianum GELL. ta ima Sejevega konja = ta človek nima sreče. Kot subst. nom. propr. Sēiānus -ī, m Seján = Sejev sin. Poseb. znan je L. Aelius Seianus Lucij Elij (Ajlij) Sejan, sin Seja Strabona, posinovljenec Elijevega (Ajlijevega) rodu, zloglasni in mogočni prefekt pretorijanske garde (praefectus praetorio), zaupnik cesarja Tiberija; l. 31 po Kr. je bil usmrčen, ker je hlepel po prevzemu cesarske oblasti: T., SUET. Od tod adj. Sēiāniānus 3 Sejánov, sejánski, sejanijánski: iugum, satellites SEN. PH.

senat samostalnik
1. (v pravosodju) ▸ szenátusTožilec je sodnemu senatu predlagal štiri leta in šest mesecev zapora. ▸ Az ügyész négy év és hat hónap szabadságvesztéssel járó büntetést javasolt a bírói tanácsnak.
Povezane iztočnice: arbitražni senat, kazenski senat, poravnalni senat, pritožbeni senat, sodni senat

2. (v parlamentu) ▸ szenátus, felsőházSojenju v senatu predseduje predsednik ameriškega vrhovnega sodišča. ▸ Az amerikai legfelsőbb bíróság főbírája elnököl a szenátusi tárgyaláson.
Sopomenke: zgornji dom kongresa

3. (v organizaciji) ▸ szenátus
4. (na univerzi) ▸ szenátus
5. zgodovina (v starem Rimu) ▸ szenátus, senatus

sklépen final, de clôture; articulaire

sklepna bilanca bilan moški spol de clôture (ali final)
sklepni govor discours moški spol (ali allocution ženski spol) de clôture
sklepni račun compte final, bilan moški spol
sklepna seja séance ženski spol de clôture, dernière séance
sklepni revmatizem (medicina) rhumatisme moški spol articulaire

sklépen final

sklepni akord acorde m final
sklepna bilanca balance m final
sklepna beseda última palabra f
sklepni govor discurso m de clausura
sklepno poročilo comunicado m final
sklepni račun cuenta f final, balance m final
sklepna seja (slovesnost) sesión f (ceremonia f) de clausura
sklepni revmatizem reuma m (ali reúma m) articular

slavnost|en (-na, -no) feierlich, festlich; Fest- (kosilo/večerja das Festmahl, glasba die Festmusik, izvedba die Festaufführung, koračnica der Festmarsch, maša die Festmesse, razsvetljava die Festbeleuchtung, seja die Festsitzung, govor die Festrede, die Festansprache, govornik der Festredner, koncert das Festkonzert, sprevod der Festaufzug, Festzug, darilo das Festgeschenk, die Festgabe)
slavnostno otvoriti/odpreti einweihen

solennel, le [sɔlanɛl] adjectif slovesen, svečan; slavnosten

séance féminin solennelle de l'Académie svečana seja (francoske) Akademije
serment masculin solennel slovesna prisega

sospēndere^* v. tr. (pres. sospēndo)

1. obesiti, obešati

2. pren. prekiniti, prekinjati:
sospendere i pagamenti prekiniti izplačilo
la seduta è sospesa seja je prekinjena

3. pren. suspendirati, začasno odstaviti z mesta, izključiti (iz šole):
sospendere un alunno izključiti učenca
sospendere a divinis relig. prepovedati opravljanje božje službe, kaznovati s suspenzom

suspendu, e [süspɑ̃dü] adjectif obešen, viseč; ustavljen; suspendiran, začasno odstavljen ali prepovedan; odložen, odgoden

suspendu en l'air viseč v zraku
croix féminin -suspendue à une chaîne na verižici obešen križ
juge masculin suspendu suspendiran sodnik
jugement masculin suspendu odložena sodba
jardins masculin pluriel suspendus viseči vrtovi
pont masculin suspendu viseči most
lampe féminin suspendue viseča svetilka
séance féminin suspendue (začasno) prekinjena seja
voiture féminin bien, mal suspendue avto, voz z dobrimi, slabimi vzrnetmi
être suspendu viseti
être suspendu aux lèvres de quelqu'un zelo pazljivo, napeto koga poslušati

svet⁴ [è] moški spol (-a, -a, -i) der Rat (delavski Arbeiterrat, dijaški Schülerrat, družinski Familienrat, državni Staatsrat, duhovniški Priesterrat, Evropski Europarat, izvršni Exekutivrat, kantonski Kantonsrat, kronski Kronrat, mestni Stadtrat, ministrski Ministerrat, nadzorni Aufsichtsrat, pastoralni Seelsorgerat, Pastoralrat, regentski Regentschaftsrat, obratni Betriebsrat, skrbniški Vormundschaftsrat, starešinski Ältestenrat, upravni Verwaltungsrat, varnostni Sicherheitsrat, Varnostni svet OZN Weltsicherheitsrat, UNO-Sicherheitsrat, vojni Kriegsrat, zvezni Bundesrat, župnijski Pfarrgemeinderat, laikov Laienrat, strokovnjakov/ekspertov Sachverständigenrat, za vzgojo in izobraževanje Bildungsrat)
občinski svet der Gemeinderat, die Gemeindevertretung
poravnalni svet die Einigungsstelle, Schlichtungsstelle, der [Schlichtungsausschuß] Schlichtungsausschuss
svet staršev der Elternbeirat
član sveta das Ratsmitglied, der Rat
(občinskega Gemeinderatsmitglied, obratnega Betriebsratsmitglied, Betriebsrat)
predsednik sveta der Ratsvorsitzende
zasedanje/seja sveta die Ratsversammlung, die Ratssitzung
volitev v … svet die -ratswahl
(občinski Gemeinderatswahl, mestni Stadtratswahl)

table [tablə] féminin miza; omizje; hrana, jedi; tabela; plošča; seznam

de table namizen
vin masculin de table navadno, namizno vino
table alphabétique abecedni seznam, indeks, register
table de camping, de cuisine, coiffeuse (ali toilette), à dessiner, de jardin, de jeu, de montage, de nuit, d'opérations, pliante (ali rabattable), à rallonges, de travail miza za taborjenje, kuhinjska, toaletna, risalna, vrtna, igralna, moatažna, nočna, operacijska, zložljiva, podaljšljiva, delovna miza (mizica)
table de conversion, d'intérêts, de pose tabela za preračunavanje, za izračunanje obresti, za osvetlitev (photographie)
table d'hôte skupen obed v hotelu ob določenih urah in po isti ceni za vse
table de logarithmes logaritmične tablice
table de multiplication poštevanka
table des matières kazalo, seznam vsebine
table de Pythagore naštevanka
table roulante prevozna (servirna) mizica
table des officiers častniška menza
table d'orientation orientacijska okrogla plošča (na razgledni točki)
table ronde seja, sestanek za okroglo mizo
table servante servirna miza
tables pluriel de tir (militaire) tablice za streljanje
table tournante spiritistična (premikajoča se) mizica
sainte table (religion) obhajilna miza
aimer la bonne table rad se gostiti
avoir la table et le logement imeti prosto hrano in stanovanje
dépenser beaucoup pour sa table potrošiti mnogo za hrano
dresser, mettre la table pogrniti mizo
être à table biti pri obedu
faire table rase napraviti čisto mizo; figuré energično napraviti red, jasno postaviti stvar
faire table rase du passé preteklost zbrisati, smatrati za ničevo
se lever, sortir de table končati z obedom
se mettre à table sesti k mizi; figuré, populaire priznati
présider la table predsedovati omizju
tenir table ouverte biti gostoljuben, imeti često goste na večerji

tempestoso agg.

1. viharen

2. pren. razburkan, buren, nemiren:
una riunione tempestosa burna seja