Franja

Zadetki iskanja

  • rogué, e [rɔge] adjectif

    poisson masculin rogué ikrnica, riba samica
  • sámec (-mca) | -íca (-e) m, f

    1. maschio, femmina:
    mačji samec, mačja samica maschio, femmina del gatto; gatto, gatta
    samica jelena (košuta) la femmina del cervo, cerva

    2. pren. (neporočen moški) scapolo, celibatario, giovanotto; celibe; (neporočena ženska) nubile

    3. samec (voz, v katerega se vpreže ena sama žival) carro a un tiro; calesse

    4. samica cella di rigore
  • samíčka (-e) f dem. od samica giovane femmina
  • sciade͡us -eī, m (tuj. σκιαδεύς) skiadêj, neka morska riba, menda lipan (Salmo thymallus LINN.); samica se imenuje sciaena -ae, f (σκίαινα) skíajna, lípanka: PLIN.
  • sedmina samostalnik
    1. (del celote) ▸ heted
    ena sedmina ▸ egyheted
    šest sedmin ▸ hatheted
    sedmina prebivalstva ▸ lakosság hetede
    sedmina proračuna ▸ költségvetés hetede
    Za eno sedmino dihanja vašega telesa je odgovorna koža. ▸ A teste lélegzésének egyhetedéért a bőr felel.
    V enem tednu mladiči zrastejo za 1 %, medtem ko samica izgubi kar sedmino svoje teže. ▸ Egy hét alatt a kölykök 1%-ot növekednek, miközben a nőstény elveszíti súlya egyhetedét.

    2. (pogrebna pogostitev) ▸ halotti tor
    povabiti na sedmino ▸ halotti torra meghív
    biti na sedmini ▸ halotti toron résztvesz
    Pokojnikovi bližnji navzoče na pogrebu povabijo na sedmino. ▸ Az elhunyt hozzátartozói a temetésen résztvevőket meghívják a halotti torra.
  • slonji pridevnik
    (o živali) ▸ elefánt-, elefánt
    slonji samec ▸ hím elefánt
    slonja populacija ▸ elefántpopuláció
    Če katerega izmed njih ustrelijo, ima to verjetno hujše posledice za celotno slonjo populacijo, kot si lahko predstavljamo. ▸ Ha közülük egyet lelőnek, az elefántpopuláció egészére nézve a következmények valószínűleg rosszabbak, mint azt el tudnánk képzelni.
    slonji mladič ▸ bébielefánt, elefántbébi
    Kmalu po porodu je slonji mladič že shodil, a ni še jasno, če bo preživel. ▸ Röviddel a világrajövetele után a bébielefánt már járni kezdett, de még nem tudni, hogy életben marad-e.
    slonja družina ▸ elefántcsalád
    slonja samica ▸ nőstény elefánt
    slonje črede ▸ elefántcsorda
    slonji rilec ▸ elefántormány
    slonji okli ▸ elefántagyar
    slonji hrbet ▸ elefánthát
    slonja ušesa ▸ elfántfül
    slonja glava ▸ elefántfej
    slonje noge ▸ elefántláb
    slonja koža ▸ elefántbőr
    slonji trobec ▸ elefántormány
    slonji iztrebki ▸ elefántürülék
    slonje meso ▸ elefánthús
    Sopomenke: slonov
  • státi (stojím) imperf.

    1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
    stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
    stati pri oknu starsene alla finestra
    stati v vrsti stare in fila
    stati na rokah reggersi sulle mani
    miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
    hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
    grad še danes stoji il castello c'è ancora

    2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
    avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
    gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

    3. essere durevole; durare:
    ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

    4. gastr. lasciar riposare:
    testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

    5. obl. stare bene, stare a pennello:
    obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

    6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
    podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

    7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
    stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
    odkar svet stoji da che mondo è mondo
    pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
    pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
    pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
    pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
    pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
    pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
    stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
    pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
    pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
    pren. stati ob strani tenersi in disparte
    vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
    še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
    pren. stati pred oltarjem sposarsi
    pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
    pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
    pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
    kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
    klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
    komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
    lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
    stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
    lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
    hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
    lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
    lov. pes stoji il cane è in punta
    vet. samica stoji la femmina è in calore
    šport. stati v predklonu flettere il busto
    šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
    voj. stati v pozor stare sull'attenti
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • sterilis -e (prim. skr. starī́ḥ krava jalovica, gr. στεῖρα [iz *στέρjα] nerodovit(n)a, jalova, στέριφος nerodoviten, got. staírō nerodoviten, stvnem. stero oven, nem. Sterke junica, krava, ki se še ni otelila, islandsko stirtla nerodovitna krava)

    1. nerodoviten, neploden, jalov, sterílen (naspr. fertilis, o ženskah in živalih praegnans, fecunda, gravida): Varr., Sen. ph. idr., agri, silvae, arena V., avenae V. bilnice, ljuljka, platani V. ob katerih niso speljane trte, vacca (= gr. στεῖρα βοῦς) V. jalovica, jalovka, jalova samica, jalova krava, iuvenca O., ova Plin., tellus O., aristae O. prazni, ulvae, herba O., steriles herbas eligens Cu. plevel, sterile solum Cu., humus Cu., Pr., palus H., semen Cat., vir(i) Cat., Plin., Mart., Octavia T., uxor Sen. rh., Iuv., domus Pr. brez otrok; sterile est z inf.: serere e pampinariis sterile est Plin. podraslekovi potaknjenci so jalovi, podraslekove reznice so jalove. Adv. steriliter: Eccl.

    2. metaf.
    a) prazen, brez česa: prospectus Pl. brez ljudi, neobljuden, brezljuden, manus, amator Pl. ali epistulae Plin. iun. ali amicus Iuv., Mart. brez daril, Februarius Ci. ep. ne prinašajoč nič daril ali (po T.) ne dajajoč nič zaslužka, vadum Sen. tr. brez vode, civitas ab aquis Ap., nummi Icti. ne obrestujoč(i) se; poklas. z gen.: steriles veri Pers. ki ne poznajo resnice, sterilis laurus bacarum, steriles plumbi lapides Plin.; z abl.: temporis punctum aut beneficio sterile aut vacuum laude Plin. iun.
    b) jalov, neploden, nerodoviten, neuspešen, brezuspešen, nekoristen, brezkoristen: annus (naspr. fertilis) Sen. ph., ingenii fuit sterilis Sen. ph. bil je neplodnega duha = imel je malo duha, senium hominis Col., labor Mart., amor O., Stat. ne vračana, fama Stat., Mart., cathedra Mart., Iuv. ki ničesar ne da (prinese, vrže); pesn. preg.: siccum sterili vomere litus aro O. ali litus sterili versamus aratro Iuv. = zastonj delam(o), zastonj se trudim(o); poklas. z gen. reven s čim, brez česa: virtutum sterile saeculum T., quae urbes talium studiorum fuere steriles Vell.

    3. occ. meton. jaloveč, povzročajoč nerodovitnost: frigus Lucan., hiems Mart., nec sterilem seges (sc. sentiet) rubiginem H. suhe sneti. — Soobl. sterilus 3: Fest., P. F., corpora sonitu sterila Lucr. brez glasu.
  • virgin [və́:džin]

    1. samostalnik
    devica

    the(Blessed) Virgin religija Devica Marija; kip Device Marije
    Virgin Mary religija Devica Marija (Mati božja); astronomija Devica; devičnik; zoologija neoplojena samica
    virgin's-bower vrsta srebota

    2. pridevnik
    deviški; nedolžen; čist, nedotaknjen; neoskrunjen, neomadeževan; še nerabljen, nov; neizkušen; ne(na)vajen
    zoologija ki leže jajca brez parjenja

    virgin comb satje, ki se samo enkrat uporabi za med, a nikoli za zarod
    virgin cruise prva vožnja (ladje)
    virgin gold čisto zlato
    virgin forest pragozd
    virgin honey trcani med
    Virgin Mother religija Mati božja
    virgin oil deviško olje (iz prvega stiskanja)
    virgin queen neoplojena (čebelja) matica
    the Virgin Queen angleška kraljica Elizabeta I
    virgin soil neobdelana zemlja, ledina; figurativno nepokvarjena duša
    virgin to sorrows (še) brez skrbi
    virgin wool tehnično nova volna (še nepredelana)
    virgin snow deviški sneg
  • whale1 [wéil]

    1. samostalnik
    zoologija kit

    bull whale kit samec
    cow whale kit samica
    whale calf kitič, mlad kit
    whale line vrv za harpuno
    right-whale polarni kit
    a whale of a lot velikanska množina
    very like a whale ameriško, pogovorno velikanski; sijajen
    a whale of ameriško osupljiv primerek (česa), kolosalen
    to be a whale at football biti izvrsten nogometaš
    to be a whale for (ali on) živo kaj želeti, biti ves mrtev na, ne odnehati, ne odstopiti (od česa)
    we had a whale of time kolosalno smo se zabavali

    2. neprehodni glagol
    loviti kite, biti na lovu na kite
  • zapòr prison ženski spol, familiarno taule ženski spol ali tôle ženski spol , emprisonnement moški spol , détentionf , (vojaški) arrêts moški spol množine , (v šoli) retenue ženski spol

    domači, hišni zapor résidence surveillée
    preiskovalni zapor détention préventive, prévention ženski spol
    samotni zapor (samica) emprisonnement (ali détention) cellulaire, cachot moški spol
    biti v zaporu être en prison, être détenu (ali emprisonné), faire de la prison
    biti obsojen na zapor être condamné à la prison, être puni de prison
  • zapòr prisión f ; detención f ; arresto m ; (v šoli) retención f

    začasen zapor detención f provisoria
    kaznovati z zaporom arrestar
    preventivni zapor detención preventiva (ali precautoria)
    preiskovalni zapor prisión f preventiva
    samotni zapor (samica) aislamiento m celular; incomunicación f
    vojaški zapor prisiones f pl militares
  • θῆ-λυς, εια, υ, ion. θήλεα (gl. θάομαι2 ) 1. krepilen, hladilen, moker ἐέρση. 2. ženski, φόνος umor žensk; ἀϋτή ženski glas; ženskega spola, slaboten, mehkužen, nežen, slab; ἡ θήλεια ἵππος kobila; subst. ἡ θήλεια ženska, samka, samica; τὸ θῆλυ ženski spol, ženska NT; comp. θηλύτεραι (θεαί) nežnejše, slabotnejše (boginje).
  • девка f (lj.) dekle; (zast.) deklina; (vulg.) vlačuga;
    остаться в девках samica ostati
  • камера f prostor; celica; duša (pri žogi); kamera;
    одиночная к. jetniška samica;
    к. хранения багажа shramba za prtljago;
    примирительная к. mirovno sodišče;
    к. колесной шины zračnica (pri kolesu)
  • мешок m vreča; (pren.) neroda; (voj.) obkolitev;
    золотой м. (zast.) bogataš;
    каменный м. zapor, samica;
    м. под глазами kolobar pod očmi
  • одиночный osamljen, posamezen;
    одиночная камера samica (ječa);
    одиночное заключение zapor v samici