Franja

razvršívati -vir̀šujēm
1. razvrševati, sekati vrhove
2. jemati z vrha kopice

repicar [c/qu] na drobno sekati; zvoniti, pritrkavati; skupaj udarjati (kastanjete)

repicarse čutiti se užaljenega ali prizadetega; domišljati si, širokoustiti se

trópati trôpām
I. sekati meso na velike kose
II. tropati se stopati s trdim, odločnim korakom

úditi ûdīm, ȕditi -īm
1. razkosavati, sekati na kose: ode mojoj kući da udi meso
2. prekajevati, sušiti v dimu

zábran m
1. gozd, kjer sme sekati samo lastnik
2. travnik, kjer lahko pase samo lastnik
3. vrt: radio je u svom -u, sagnut nad gredice

отсекать, отсечь proč sekati, odseka(va)ti

подрубать, подрубить

1. od spodaj sekati, podsekati;

2. (za)robiti

порубить posekati, sekati nekaj časa; pobiti; raniti

astilla ženski spol trska, iver

hacer astillas drva sekati
hacer astillas (de) razbiti, raztreščiti, uničiti
sacar astilla izkoristiti, priti do česa
tal palo, tal astilla jabolko ne pade daleč od drevesa

bois [bwa] masculin les; gozd; drevo; toporišče, držaj; pluriel lesena pihala; jelenovi rogovi

bois blanc mehek les
bois de chêne, de frêne, de hêtre, de mélèze, de sapin, de tilleul hrastov, jesenov, bukov, mecesnov, smrekov, lipov les
bois de charpente, à bâtir de construction, d'œuvre stavbni, gradbeni les
bois de chauffage, à brûler drva
bois de fusil puškino kopito
bois de mine jamski les
bois de justice giljotina
bois de lit posteljnjak
bois mort suhljad
bois précieux, de sciage plemenit, rezan les
bois en sève, vert, vif surov les
de bois lesen
à la cloche de bois skrivaj
articles masculin pluriel en bois lesnina, suha roba
charbon masculin de bois oglje
éclat masculin de bois trščica, iver
homme masculin de bois (figuré) lipov bog
homme masculin des bois orangutan; divjak, neotesanec
imprégnation féminin du bois impregnacija lesa
sciure féminin de bois žaganje
train masculin de bois splav
volée féminin de bois vert batine; težak poraz
avoir la gueule de bois (figuré) imeti »mačka«
être du bois dont on fait les flûtes (figuré) biti priljuden, družaben
n'être pas de bois ne biti iz lesa, biti občutljiw
faire, fendre, casser du bois cepiti, sekati drva
faire flèche de tout bois (figuré) vse sile napeti, vsa sredstva uporabiti
métrer, cuber le bois meriti les
montrer visage de bois ne treniti z obrazom
trouver visage de bois najti, naleteti na zaprta vrata (npr. ob obisku)
toucher du bois potrkati na les ter s tem skušati odvrniti nesrečo ali zlo usodo
je vous montrerai de quel bois je me chauffe vam bom že pokazal, kaj znam; tega ne bom trpel
il n'est bois si vert qui ne s'allume vsake potrpežljivosti je enkrat konec

caeduus 3 (caedere) kar je mogoče brez škode sekati, za sečnjo primeren, dorasel (o rastl.): silva Ca., Varr., Col., Plin., natura, fertilitas Plin.

corta ženski spol sečnja, krčenje gozda; sekanje drv; klestje, dračje; prirezovanje (drevja, grmičja, itd.); gozdna pot

hacer la corta sekati (drevje), krčiti gozd
trabajar en las cortas drvariti

croiser [krwaze] verbe transitif križati, prekrižati; srečati; križariti

croiser le fer mečevati se
se croiser križati se (tudi pisma, živali) sekati se (črte); histoire iti na križarsko vojno
je l'ai croisé près de la poste srečal sem ga pri pošti
la veste croise bien suknjič se spredaj lepo zapira
croiser le chien avec le loup križati psa z volkom
croiser les jambes prekrižati noge
se croiser les bras prekrižati roke, nehati z delom, ne delati
rester les bras croisés ostati, biti brez dela

čòk (čôka) m

1. (panj) ciocco, ceppo; nareč. ceppaia; (tnalo) ceppo:
pren. spati kot čok dormire come un ciocco
sekati drva na čoku spaccare la legna sul ceppo

2. grosso pezzo, rocchio (di carbone e sim.)

3. uomo tarchiato; uomo goffo (tudi pejor.); grad. blocchetto, massello di legno (per pavimentazione); petr. scheggia, pezzo di roccia plutonica; šport. curling (attrezzo); geogr.
gorski čok cima, rilievo isolato

dēiciō -ere -iēcī -iectum (dē in iacere)

I.

1. (dol) vreči, (dol) metati: pernam et prandium Pl. v lonec vreči, libellos Ci. (s česa) strgati, antemnas C., equo vulnerato deiectus est C., neque eorum (consulum) sortes deiciuntur (sc. in urnam) C., deiectam aerea sortem accepit galea V., cum deiecta in id (v ta namen) sors esset L., d. comam, crines Afr. ap. Non. (z glave) strgati, crinibus deiectis T. z nerodno spuščenimi lasmi, ramenta pellis cervinae deiecta pumice Plin. odrgnjeni, odstranjeni, d. togam Q. (dol) spustiti. Izhodišče s samim abl.: aliquem saxo O., T., aliquem equo L., deici gradibus Aur.; s praep.: aliquem de ponte Ci., aliquem de saxo L., togam de humero ali ab humeris Suet., iugum servile a cervicibus Ci., lecto graviter deici ab alto O. Smer s praep.: librum in mare Ci. ep., conservos in piscinam Ci., e summo … ictos … in Tartara Lucr., fulmen caelo in terras V., securim in caput L., in arma hostis caesim … ensem L., in viam equos L. dol pognati, stipites in cavernas Cu., naves in altum Vop. pognati v globočino = potopiti, saxa alia super alia deiecta Plin. iun.; z dvojnim acc.: Sopatrum de porticu … praecipitem in forum d. Ci. Refl. in med. zagnati (zaganjati) se, strmoglaviti se, (dol) skočiti: se in mare, se de superiore parte aedium N., se de muro, se per munitiones C., in locum deiectus inferiorem C., saxi vertice deicior V.; pren. zagnati (zaganjati) se, spustiti (spuščati) se, (o solzah) udreti se: venti ab … praealtis montibus se deiciunt L., foeda tempestas … caelo deiecta L., deiectae montium iugis procellae Plin., flatūs rursus deiecti Plin., tanta vis aquae se deiecit Plin. (o dežju), amnis deiectus per (čez) scrupulosa Plin., Tanais ex Rhipaeo monte deiectus Mel., deiecta saxis (čez skale) flumina Val. Fl., deiectis lacrimis Pr.

2. na tla vreči (metati), podreti (podirati), prevrniti (prevračati), rušiti, porušiti: status Ci., L., signa aēnea L., ut … omnes Hermae deicerentur N., d. turrim C., hostium castra L., muri bracchia Iust., muros L., moenia O., arces V., H., alta Ceraunia telo V., arbores L., Vitr. (po)sekati, toda: arbores … vi ventorum deiectae Ulp. (Dig.) podrta; pesn.: vidimus … Tiberim … ire deiectum (sup.) monumenta regis templaque Vestae H.; occ. na tla zvaliti, (do smrti) pobiti: d. Typhoëa O., paucis deiectis C., deiectis circum stipatoribus T., super iuvencum stabat deiectum leo Ph., Thetidi d. iuvencam Val. Fl. za žrtev zaklati, toda: d. animal P. Veg. podreti žival (za operacijo); poseb. lovsko ubiti, ustreliti: feram Cu., Mart., avem ab alto caelo (visoko z neba) V.; pren. (oči) pobesiti (pobešati), povesiti (povešati): d. ocellos O., vultum V., Sen. ph., deiectus in humum vultus O., vultus pudore deiectus Sen. tr., deiecti in terram militum vultus T., deiecto capite Q., id (caput) deiectum semper in terram Plin., deiecto in pectora mento O., euntes deiecta cervice Getae Cl.; pesn. z grškim acc.: deiectus oculos V. s pobešenimi očmi, deiectus vultum Stat. s povešenim obrazom.

3. (politično) koga izpodriniti, vreči, poraziti: hoc (Critiā) deiecto N., de possessione imperii deiectus L., Pontica signa deiectum meminisse piget Lucan., Artavasdes non sine nostra clade deiectus T.; brahilogija: infra Ventidium deiectus oriens T. poraženi vzhod, ki je prišel pod Ventidija, v pozni lat. poraziti (= ponižati): Eccl.

II.

1. odbiti: Anxuris ense sinistram … deiecerat V., uno deiectum comminus ictu … caput V., deiectum ense caput Sil.; occ. (ladje) zanesti; v pass.: tanta tempestas coorta est, ut naves ad inferiorem insulae partem deicerentur C., classis … foedā tempestate vexata ad Balearīs insulas deicitur L., quae (classis Punica) tempestate deiecta ad Baliarīs erat L.; (o ladjah): Menelaus ad terram Libyam deiectus est T.; pren.: in epilogis deiecti sumus Q.

2. pren. odvrniti (odvračati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): mucrones a iugulis vestris Ci., oculos nusquam a re publica Ci., si tantulum oculos deiecerimus Ci. = če smo le malce manj pazljivi, quantum mali de humana condicione deieceris Ci., d. metum, vitia a se ratione, cruciatum a corpore, aliquem de sententia Ci., philosophos de negotio Petr. od njihovega predmeta odvračati = njihove razprave pobi(ja)ti, Zeno omnia negotia de negotio deiecit Sen. ph. je pobil vse trditve, uxore deiectā (sc. conubio) T. ko je bila odstranjena.

3. medic.
a) odvajati, odpraviti (po dristitvi ali bljuvanju): alvum ali alvum superiorem Ca. (gl. alvus), casei, qui facillime deiciantur Varr. ki se jih prav lahko otrebiš; abs. deicere Cels. dristiti.
b) vsrkavati da(ja)ti: per nares d. P. Veg.

III.

1. boriteljsko koga z mesta (položaja) premakniti, iz(pod)riniti, odriniti: de loco hominem Quadr.; pogosto pren.: eum de statu omni Ci. povsem zbegati, aliquem de omni vitae statu Ci., de gradu deici Ci., Auct. b. Alx., studio feriendi … deiectus (sc. de gradu) non pugnat, sed rixatur (orator) T.

2. voj. nazaj potisniti, v beg zapoditi, pregnati: praesidium C., praesidium Claternā Ci., praesidium loco munito, praesidium ex saltu, hostes muro turribusque, nostros ex utraque munitione C., hinc celeriter deiecti C., d. praesidium inde Cu., equitatum hostium de colle Auct. b. Afr., tenentes locum Romani cum deiecissent L.

3. pren.
a) koga (s posestva) pregnati, izriniti iz česa, pripraviti ob kaj: aratores, aliquem per insidias vi de agro, aliquem de possessione fundi, fortunis, consulem de urbis praesidio, magistratūs templo Ci., deicitur familiaritate suetā T., d. aliquem vi, de fundo, de possessione fundi, de solo Icti.
b) vzeti komu upanje, v pass. deici aliqua re, aliquo tudi = izgubiti upanje na kaj, izgubiti kaj, koga: deicere aliquem aedilitate Ci., deici praeturā, de honore Ci. ali honore L., deiecti principatu, Helvetii ea spe deiecti C., opinione trium legionum deiectus C. je izgubil upanje, da bi dobil tri legije, deiecta coniuge tanto V.; abs. odvzeti komu upanje na kako častno službo, izpodriniti ga: Caelius ap. Ci. ep., cum … inimicum eo quoque anno petentem deiecisset L. — Od tod adj. pt. pf. dēiectus 3,

1. znižan, nizko ležeč: loca C.

2. pren.
a) (po pomembnosti) nizko stoječ, nizek: neutrum altero sublimius aut deiectius Tert.; adv. komp. dēiectius niže: Tert.
b) pobit, potrt, malosrčen, malodušen: quamquam vis alto volnere tardat, haud deiectus V., deiecti et infracti Q., res super Argolicas haut sic deiecta videbis Stat.

drobi|ti¹ (-m) zdrobiti kaj zerkleinern, brechen, (sekati) zerhacken; z veliko silo: zertrümmern; v iveri: zerspanen, v mrvice: krümeln
grobo drobiti vorbrechen
drobiti se bröckeln, zerbröckeln, na mrvice: zerkrümeln, v iveri: splittern

dŕva in drvà bois moški spol (de chauffage ali à brûler)

cepiti, klati drva fendre du bois
sekati drva couper (ali casser) du bois
skladovnica drv pile ženski spol (ali tas moški spol) de bois
suha drva bois sec (ali mort)
trda drva bois dur
bukova drva bois de hêtre
(kubični) meter drv stère moški spol de bois

dŕva (drv) n pl. legna (da ardere):
sekati, žagati, skladati drva spaccare, tagliare, accatastare la legna
napravljati drva far legna
kuriti z drvmi bruciare legna (per il riscaldamento)
peč na drva stufa a legna
suha drva legna stagionata
bukova, hrastova drva (legna di) faggio, quercia
pog. tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal ha la pazienza di Giobbe

dŕva leña f

trgovec z drvmi leñero m
sekati drva partir leña; hacer leña menuda; hacer astillas

einhacken Dung: zadelati; einhacken auf sekati po