Franja

pobre reven, ubog, siromašen; slab; neznaten; nesrečen, beden, pomilovanja vreden; dobrodušen

gas pobre mešan plin
hombre pobre siromak, revež
pobre hombre nesrečnež; dobrodušnež, preprostež
¡pobre hombre! ubožec!
me engañó como a un pobre hombre sramotno me je prevaral
pobre de pedir reven ko berač
¡pobre de mí! joj meni!
¡pobre del que...! gorje tistemu, ki ...!

pogoltniti slino frazem
(zadržati svoje mnenje ali občutja) ▸ lenyeli a békát
Revež je samo na debelo pogoltnil slino in se z mojo odločitvijo strinjal, saj sem bila zelo odločna. ▸ Szegény csak lenyelte a békát, és beleegyezett a döntésembe, hiszen nagyon határozott voltam.
Sopomenke: požreti slino

potrpljênje (-a) n pazienza; sopportazione; calma:
izgubiti potrpljenje perdere la pazienza
malo potrpljenja! un po' di pazienza!, abbia(te) pazienza!
za to delo je treba dosti potrpljenja per questo lavoro occorre (avere) la pazienza di un certosino
pren. neizmerno potrpljenje, neskončno potrpljenje la pazienza di Giobbe
PREGOVORI:
potrpljenje je božja mast (samo revež je, kdor se z njo maže) campa, cavallo mio, che l'erba cresce
potrpljenje železna vrata prebije chi la dura la vince

révček (-čka) m

1. pren. dem. od revež poverino, poveretto

2. pejor. tentennone, pauroso

Schrebergärtner, der, vrtičkar; figurativ geistiger Schrebergärtner omejenec, duhovni revež

scratch with neprehodni glagol

not to have a sixpence to scratch with niti pol šilinga ne imeti, figurativno biti velik revež, biti popolnoma "suh"

Seele, die, (-, -n) duša; bei Federn: srčika; Technik jedro, Elektrizität bei Kabeln: stržen; Heerwesen, Militär svetloba cevi (orožja); figurativ duša, srce; eine schwarze Seele črna duša; keine Seele haben biti brezdušen; arme Seele verna duša v vicah, figurativ revež; keine Seele nihče, živa duša ne; eine Seele von Mensch dobra duša; ein Herz und eine Seele sein biti neločljiva/neločljivi; sich die Seele aus dem Leib rennen/reden z vsemi silami teči/govoriti; sich die Seele aus dem Leib husten obupno kašljati; jemandem die Seele aus dem Leib prügeln (koga) do mrtvega pretepsti;
an: Schaden an der Seele nehmen/genommen haben biti pokvarjen;
auf: auf der Seele brennen pekliti (koga); auf die Seele binden toplo položiti na srce; zabičati; auf der Seele lasten/liegen ležati na duši, težiti srce; schwer auf der Seele liegen težiti srce;
aus: aus der Seele sprechen govoriti od srca, vzeti besedo iz ust; aus ganzer Seele iz vsega srca, iz vse duše;
in: in tiefster Seele do dna srca, na dnu srca; in die Seele schneiden zadeti v srce; in der Seele leidtun smiliti se v dno srca;
mit: mit ganzer Seele z vsem srcem; mit Leib und Seele z dušo in telesom;
von: sich etwas von der Seele reden/schreiben olajšati si dušo/srce

shirt¹ [šə:t] samostalnik
(moška) srajca; spodnja srajca; ženska bluza z ovratnikom in manšetami; moška nočna srajca

shirt of mail železna srajca
night shirt nočna srajca
stripped to the shirt, in one's shirt v (sami) srajci; figurativno vsega oropan, brez vsega
near is my shirt, but nearer is my skin figurativno najprej sem jaz, nato pa (šele) drugi; bog je najprej sebi brado ustvaril
to get s.o.'s shirt out sleng, figurativno razjeziti koga
to give s.o. a wet shirt sleng koga takó utruditi z delom, da se oznoji
not to have a shirt to one's back biti zelo reven
he has not a shirt to his name on je velik revež, nima ničesar
to keep one's shirt on sleng ne se razburjati, obvladati se, brzdati se
to lose one's shirt izgubiti svojo zadnjo srajco
to put one's shirt on (upon) vse, tudi zadnji svoj dinar staviti (na konja itd.)

sou [su] masculin (nekoč) sold, novčič za pet stotink francoskega franka

sou à sou sou-sou dinar za dinarjem, v majhnih zneskih
gros sou novec za dva solda
pièce féminin de cent sous novec za pet frankov
bijou masculin de quatre sous malovreden nakit
propre comme un sou neuf zelo snažen, blesketajoč se kot nov kovanec
question féminin de gros sou pomembno denarno vprašanje
sans-le-sou masculin revež, siromak
amasser une fortune sou à sou nakopičiti si premoženje dinar za dinarjem
économiser sou à sou varčevati dinar za dinarjem
compter ses sous šteti svoj denar
s'ennuyer, s'embêter à cent sous de l'heure (familier) strašno, na smrt se dolgočasiti
il n'a pas pour un sou de bon sens nima trohice zdrave pameti
être près de ses sous varčevati pri izdatkih
être sans le sou, n'avoir pas le sou biti popolnoma brez denarja

šešàna ž, šèšara ž (t. šešhane, perz.) zastar. vrsta dolge puške: vrisnu šešana iz turske ordije; go kao šešana brez imetja, velik revež

ȕbīt -a -o: ubit siromah ekspr. velik revež; -a sirotinja veliki reveži

ubóg pauvre, indigent, nécessiteux, misérable, miséreux

ubog na duhu pauvre d'esprit (ali en esprit)
ubogi jaz! pauvre de moi!
ubogi revež pauvre diable (ali bougre, hére)

ubóg pobre; indigente ; (brez sredstev) sin recursos

ubogi jaz! ¡pobre de mí!
ubog na duhu pobre de espíritu
ubogi revež el pobre diablo

wight¹ [wáit] samostalnik
zastarelo človeško bitje, kreatura, stvor

luckless wight ubožec, uboga para
wretched wight bednež; revež

zōna -ae, f (tuj. ζώνη)

1. ženski pas (opas, opásnica, pasíca, prepasnica), ki je spodnjo obleko držal skupaj ob telesu: Mart. idr., Persephones zona O., dat teretem zonam, qua modo cincta fuit O., zonam solvit diu negatam Cat., solutis Gratiae zonis L.; kot znamenje devištva: castaque fallaci zona recincta manu O.

2. occ.
a) moški pas, poseb. pas, v katerem so hranili denar, opašnják, opásica (opasíca): Pl., Suet. idr., argentum in zonis habentes L.; od tod: qui zonam perdidit H. ki je ob denar = revež.
b) pas = pasu podoben rob ob dragulju: Plin.
c) obroba, obšiv, bordúra na oblačilu: Isid.
d) ozvezdje Orionov pas: zona latet tua nunc, … Orion O.
e) metaf. (zemeljski) pas (starodavniki so poznali pet pasov), področje, območje, zona, cona: Mel., Plin., Macr., M. idr., quinque tenent caelum zonae V., zonarumque trium contentus fine O. (prim. O., Metam. 1, 45, 46), zona nivalis (mrzli), perusta (vroči) Lucan.

крестьянин m kmet; poljedelec;
к.-бедняк vaški revež;
к.-середняк srednji kmet