Aphrodīsium -iī, n (Ἀφροδίσιον) Afrodizij,
1. kraj z Afroditinim (Venerinim) svetiščem v Laciju: Mel., Plin.
2. Aphr. promuntorium predgorje Afrodizij ali Afrodizijsko predgorje
a) v Tesaliji: Plin.
b) v Kariji (= Afrodīsias 1.): Mel.
3. Aphr. flumen reka v Kariji: Plin.
Zadetki iskanja
- Āpidanus -ī, m (Ἀπιδανός) Apidan, reka v Tesaliji: O., Pr., Lucan. idr.
- Apsus -ī, m (gr. Ἄψος) Aps, reka v južni Iliriji: C., L., Lucan.
- Aratthus -ī, m (Ἄρατϑος) Arat, epirska reka: L. (tekst. var. Arachthus Araht), Plin. — Soobl. Arethō -ontis, m Aretont: L. (nekateri pišejo: Arachthus).
- Araxēs -is, acc. -en in -em, m (Ἀράξης) Araks,
1. reka v Veliki Armeniji, ki se izliva v Hvalinsko morje: V., Sen. tr., Lucan., Plin.; met. Poaraksovci, preb. ob Araksu: Stat.
2. reka v Perzidi: Cu. - Archemorus -ī, m (Ἀρχέμορος) Arhemor, s pravim imenom Ofelt (Opheltēs), sin nemejskega kralja Likurga; usmrtil ga je zmaj, ker ga je pestunja Hizipila pustila samega, ko je hotela „sedmerici“, ki je šla nad Tebe, pokazati vrelec. Sedmerica mu je dala ime Ἀρχέμορος, „prednik v usodi“, ter njemu na čast ustanovila nemejske igre: Tert., Aus.; to ime je dobil tudi vrelec ali reka Largija (Largia), ki jo je Hizipila pokazala sedmerici: Stat.
- Arī̆a1 -ae, f (Ἀρία ali Ἀρεία) Arija, Areja, najpomembnejša med vzhodnimi pokrajinami perz. kraljestva: Mel., Amm.; čez njo teče reka Arī̆us -ī̆ī, m (Ἄριος, Ἄρειος) Arij, Arej ali Arī̆ās -ae, m Arija: Plin., Amm. — Od tod Arī̆i -ōrum, m (Ἄριοι, Ἄρειοι) Arijci, Arejci, preb. arijske pokrajine: Cu., Plin.
- Arnus -ī, m Aren (zdaj Arno), najpomembnejša reka v Etruriji: L., Plin., T. Od tod adj. Arniēnsis -e poarnski: tribus Ci., L.
- Arsaniās -ae, m Arzanija,
1. Evfratov rokav južno od Arzamozate: Plin.
2. reka v Armeniji, ki se izliva v Evfrat: Plin., T. - Ārsia -ae, f Arzija, mejna reka med gornjo Italijo in Ilirijo: Plin., Fl.; Arzija, mesto ob tej reki: Plin.
- Artātus -ī, m Artat, reka v Iliriji: L.
- Āsōpus (Āsopos) -ī, m (Ἀσωπός) Azop,
1. reka v tesalski Ftiotidi: L.
2. reka v južni Beotiji in severovzhodni Atiki: Stat.
3. rečni bog, Oceanov in Tetijin (Tethys) sin, Evadnin, Evbejin in Eginin (ki je Jupitru rodila Eaka) oče: O. Od tod patronim
a) Āsōpiadēs -ae, m (Ἀσωπιάδης) Azopiad, Azopov potomec = Eak (Aeacus): O.
b) Āsōpis -idis (-idos), acc. -ida, f (Ἀσωπίς) Azopida, Azopova hči = Egina ali Evadna: O.; Āsōpis Azopida (po Azopovi hčeri Evbeji), tudi ime evbejskega otoka in pokrajine Fliazije: Plin.; adj. Āsōpis ripa Stat. azopsko = beotsko obrežje.
3. frigijska reka: Plin. - assécher [aseše] verbe transitif o-, iz-, posušiti
s'assécher (po)sušiti se
assécher un terrain marécageux osušiti močviren teren
la rivière s'assèche reka se suši - Astura -ae, m (Ἄστυρα) Astura,
1. lacijska reka, ki se izliva v Tirensko morje (zdaj Astura) z istoim. otokom in mestecem (Astura, fem.), blizu katerega je imel Ci. vaško posestvo: Ci. ep., L., Plin.
2. Durijev (Durius, zdaj Duero) pritok v tarakonski Hispaniji: Fl. - Atax -acis, m Atak, vzpetina in vas v Narbonski Galiji; kot reka (zdaj Aude): Lucan., Mel., Plin., Sid.; kot vas: Hier. Od tod adj. Atacīnus 3 ataški, iz Ataka; kot priimek epskega pesnika Publija Terencija Varona (roj. v ataški vasi l.82, umrl l.37); subst. Atacīnus -ī, m Ataški, Atačan: H., Q.; pl. Atacīnī -ōrum, m Poatakovci, preb. ob ataški reki ali Atačani, ataški preb.: colonia Atacinorum (zdaj Narbonne): Mel.
- Aternus -ī, m Ateren, samnijska reka (zdaj Pescara): Varr., Mel., Plin. Od tod Aternum -ī, n Ateren, samnijsko mesto ob imenovani reki: L. Od tod adj. Aternēnsis -e aternski: Front.
- Athesis (Atesis), acc. -im, abl. -ī, m Atezis ali Ateza, recijska reka (zdaj Adige, sl. Adiža, nem. Etsch): V., L. epit., Plin. idr.
- Athyrās -ae, m Atira, traška reka: Mel., Plin.
- Ātrax -acis,
1. m Atrak, etolska reka: Plin. Od tod subst. Ātracēs -um, m Poatrakovci, preb. ob Atraku: Plin.
2. f Atrak, mesto v tesalski pokrajini Hestieotidi: L., Plin., od tod
a) ethnicon (oblikovan kakor patronim) α) Ātracidēs -ae, m pesn. = Tesalec: O. (= Caeneus). β) Ātracis -idis, f. pesn. = Tesalka (= Hippodamia): O.
b) adj. Ātracius 3 atraški, pesn. = tesalski: ars Stat. čarodejna umetnost, s katero so se prav poseb. ukvarjali Tesalci, venenum Val. Fl., virgo (= Atracis) Val. Fl. - Atū̆rus ( Aturrus) -ī, m Atur (zdaj Adour), reka v Akvitaniji: Lucan., Aus. Od tod adj. Atūr(r)icus 3 aturski: piscis Sid.