Franja

infatuare

A) v. tr. (pres. infatuo) obnoriti; navdušiti, navduševati

B) ➞ infatuarsi v. rifl. (pres. mi infatuo) obnoreti; navdušiti, navduševati se; razvneti se:
infatuarsi di una donna zatelebati se v žensko

înfocá înfóc vr. razvnemati se, razvneti se

infocare

A) v. tr. (pres. infuōco) razbeliti, razžariti:
infocare il metallo razžariti kovino

B) ➞ infocarsi v. rifl. (pres. mi infuōco)

1. razžariti, razžarevati se

2. pren. razvneti se:
infocarsi di sdegno razvneti se od ogorčenja

izogláviti izòglāvīm
I. sneti oglav, uzdo, konju, oslu
II. izoglaviti se ekspr. razuzdati se, razvneti se, razigrati se: sad mu se mašta izoglavi

kindle [kindl]

1. prehodni glagol
prižgati, zažgati
figurativno podžigati, podpihovati (to k)
navdihniti, navdihovati, prosvetiti

2. neprehodni glagol
prižgati se, vneti se
figurativno vneti se za kaj, navdušiti se (at)
razvneti se, ozariti se (with)

montare

A) v. intr. (pres. monto)

1. vzpeti, vzpenjati se, stopiti (na):
montare in bestia pren. pobesneti
montare in cattedra pren. modrijaniti
montare in collera pren. ujeziti se
montare in treno, in vettura stopiti na vlak
montare sulla nave vkrcati se
gli è montata la mosca al naso pren. nenadoma se je ujezil
gli è montato il sangue alla testa pren. od jeze je bil ves iz sebe

2. jezditi

3. dvigati se:
il sole monta sonce vzhaja

B) v. tr.

1. vzpeti, vzpenjati se (po); stopiti (na):
montare le scale vzpenjati se po stopnicah
montare un cavallo zajahati konja
montare la guardia iti na stražo, stražiti

2. montirati; namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; sestaviti, sestavljati

3. dvigati; povečati:
montare la panna tolči, stepati smetano
montare una notizia napihniti novico
montare la testa a qcn. koga razvneti z laskanjem

4. veter. obrejiti

5. vdelati (dragulj)

6. navt. (doppiare) objadrati

7. film montirati

C) ➞ montarsi v. rifl. (pres. mi monto) vznemiriti, vznemirjati se; razvneti se

ob-ārdēscō -ere -ārsī (ob in ārdēscere) razvne(ma)ti se, vzplamte(va)ti: cum torva clipei metuendus obarsit luce Dryas Stat.

passion² [pǽšən]

1. neprehodni glagol
poetično biti strasten

2. prehodni glagol
razvneti strast

passionner [pasjɔne] verbe transitif vzburiti, razvneti strast (quelqu'un komu); navdušiti; prevzeti, privlačiti, zelo zanimati

se passionner navduševati se; strastno se zaljubiti, strastno se zavzeti (pour za); postati strasten, vzburiti se, razvneti se
ce film m'a passionné ta film me je silno zanimal, prevzel
passionner une discussion razvneti, vzburiti strasti v diskusiji
se passionner pour une science strastno se vneti za kako znanost

raise² [réiz] prehodni glagol
dvigniti, pokonci postaviti; povišati, zvišati, povečati, izboljšati (plačo, slavo itd.); zgraditi; osnovati, ustanoviti; povzročiti (prepir ipd.), začeti; rediti, gojiti, vzgajati, vzrediti; sejati (žito), saditi, obdelovati (povrtnine); novačiti, zbrati vojsko; zbudit, razvneti za, podpihovati, dvigniti (against proti)
podreti (tabor), kreniti; opustiti, ukiniti blokado, obleganje; klicati (duhove); širiti (vonj); vzeti (posojilo); inkasirati, izterjati (denar, davek)
navtika zagledati, opaziti (kopno, zemljo)

with a raised voice glasno, z jeznim glasom
to raise an army zbrati vojsko
to raise a building by a storey dvigniti poslopje za eno nadstropje
this bread is not raised enough ta kruh ni dovolj vzhajan
to raise Cain (the devil, hell, the mischief) strašanski hrup (trušč, kraval) dvigniti
to raise cattle rediti živino
he raised claims to the inheritance vložil je zahtevo po dediščini
to raise coal from the mine kopati premog iz rudnika
to raise from the dead obuditi od mrtvih
to raise dough pustiti testo vzhajati
to raise a dust (hell) figurativno dvigniti prah
to raise one's eyebrows predrzno (domišljavo, užaljeno) pogledati, namrščiti obrvi
to raise one's eyes dvigniti oči (pogled)
to raise s.o.'s fame povečati slavo kake osebe
to raise funds zbirati denar, prispevke
to raise one's glass to a guest napiti, nazdraviti gostu
to raise one's hand dvigniti roko (na koga), udariti (koga)
to raise one's hat to s.o. odkriti se komu
his joke raised a laugh njegova šala je povzročila smeh
to raise a ladder postaviti lestev
to raise a loan razpisati, vzeti posojilo
to raise a mine navtika dvigniti mino
to raise money pobirati, zbirati denar
to raise a monument postaviti spomenik
to raise to the second power matematika dvigniti na drugo potenco
to raise prices dvigniti cene
to raise the roof sleng dvigniti do neba segajoč hrup, strašansko razsajati
this remark raised my smile ta opazka mi je izvabila nasmešek
to raise ship (land) navtika priti na vidik ladje (zemlje)
to raise a spirit klicati duha
to raise a siege opustiti obleganje
to raise s.o. out of his sleep zbuditi koga iz spanja
to raise a stink napraviti škandal
to raise to the throne postaviti na prestol
to raise one's voice against dvigniti svoj glas, protestirati proti
to raise the wind figurativno priskrbeti si nujno potrebni denar (sredstva)
wine raised his spirits vino ga je ojunačilo
to raise up prehodni glagol ustvariti, napraviti, poklicati v živijenje, zbuditi

raspríčati se ràsprīčām se na dolgo in široko pripovedovati, razvneti se v pripovedovanju: raspričati se o čemu na dugo i široko

raspripovijèdati se -pòvijedām se (ijek.), raspripovédati se -pòvēdām se (ek.) na dolgo in široko pripovedovati, razvneti se v pripovedovanju: bogme si se ti raspripovijedao

razmadžáriti se -màdžārīm se, razmađáriti se -màđārīm se ekspr. raztogotiti se, razvneti se

razmáhati se ràzmāšēm se
1. razmahati se: protivnik se silno razmahao na ove riječi
2. razvneti se, razgoreti se: kad je bilo pred večer, razmahala se žena: natiče purana na ražanj, kuha, pripravlja čuturu jake rakije
3. razmahniti se, razvneti se: oslobodilački pokret razmahao se već u prvoj godini okupacije

reanimar zopet poživiti, zopet k moči spraviti; zopet razvneti

reanimarse znova oživeti; nov pogum dobiti, znova se opogumiti

riaccēndere^*

A) v. tr. (pres. riaccēndo) ponovno vžgati, vžigati; pren. ponovno razvneti

B) ➞ riaccēndersi v. rifl. (pres. mi riaccēndo) ponovno se vžgati, vneti; pren. ponovno se razvneti

scalmanarsi v. rifl. (pres. mi scalmano)

1. utruditi, utrujati se

2. pren. gnati se; razvneti se

scatenare

A) v. tr. (pres. scateno) pren. hujskati, ščuvati; spodbuditi, spodbujati

B) ➞ scatenarsi v. rifl. (pres. mi scateno) razvneti se, pobesneti; dvigniti, dvigovati se; planiti:
scatenarsi contro qcn. planiti na koga

suc-cendō -ere -cendī -cēnsum (sub in *candĕre žgati, od koder candēre; prim. ac-cendo, in-cendo)

1. od spodaj vžgati (vžigati), podžgati (podžigati), spodaj prižgati (prižigati), (za)netiti: turrim, aggerem cuniculo, urbem suis manibus C., ligna N., struem ingentem lignorum L., ingentem acervum (sc. armorum) … ipse imperator face subdita succendit L., succensus rogus L., succensis ignibus torreri Ci., illa duabus flammiferas pinūs manibus succendit ab Aetna O. ob Etni, succendere aras Sen. tr. zanetiti ogenj na žrtveniku, fulminibus … succenditur aër Lucan.

2. metaf.
a) podžgati (podžigati), spodbuditi (spodbujati), (raz)netiti: illi rubor igneus ora succendit Lucan., purpura infecit niveos vultus per liquidas succensa genas Cl.
b) strastno vne(ma)ti, močno razvne(ma)ti: succendit Castora Phoebe Pr., bene se succendere Sen. ph., quantum non primo succendunt classica cantu Lucan.; večinoma v pt. pf. succēnsus 3 (raz)vnet, razgret, žareč, vzplamtel, plamteč ipd.: Cl. idr., Deucalion Pyrrhae succensus amore O., patriā succensa senectā … Myrrha Pr. vneta od ljubezni do starega očeta, succensa cupidine tanto O., succensas agit libido mentes Sen. tr., succensa irā … gens Sil., luctu succensus acerbo Val. Fl., dulcedine famae succensus Iuv.

turgēscō -ere, (tursī) (—) (incoh. k turgēre)

1. nabrekniti (nabrekati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, oteči (otekati), nateči (natekati), zače(nja)ti pokati od česa, (za)bohoteti: Col., Q. idr., Cyclopis venter vel ut olim turserat alte carnibus humanis distentus Enn. ap. Prisc., ne aqua turgescat in corpore Varr. nateče (nateka), semen turgescit in agris O., virgulta turgescentia Plin.

2. (na)polniti se (napolnjevati) se, debeliti se, tolsteti: ut mihi nugis pagina turgescat Pers., hic satur inriguo mavult turgescere somno Pers.; klas. le

3. metaf.
a) strastno vzkipe(va)ti, razvne(ma)ti se, vne(ma)ti se, (raz)togotiti se, (raz)srditi se, (raz)jeziti se, razhuditi se, hudovati se, postati (biti) hud ali jezen, besneti, razbesneti se: sapientis animus numquam turgescit, numquam tumet Ci., cor meum penitus turgescit tristibus iris Poeta ap. Ci., turgescit vitrea bilis Pers.
b) (o govoru) posta(ja)ti ali biti nabrekel (nabuhel, pompozen, bombastičen), nabrekniti (nabrekati): genus dicendi, quod immodico tumore turgescit Q.