Franja

izbúbiti se -im se iščahuriti se, razviti se: iz tega gizdalina se je izbubil pameten mož

izcímiti se i scímiti se -im se
1. isklijati, proklijati: repa, krompir se izcimi
2. iznići, razviti se: iz prehlada se je izcimila resna bolezen; iz bežnega srečanja se je izcimilo prijateljstvo

mature² [mətjúə]

1. prehodni glagol
pustiti dozoreti (sadje, vino, sir)
figurativno izpopolniti

2. neprehodni glagol
zoreti, dozoreti, razviti se (into v)
ekonomija zapasti

mātūrēscō -ere, mātūruī (incoh. iz mātūrus)

1. dozore(va)ti, zoreti (o sadovih): Plin., cum maturescere frumenta inciperent C.; (o gnoju): si pus maturuerit Cels. če dozori.

2. metaf. (o človeku, njega telesu, duševnih lastnostih in delih) dozore(va)ti, dorasti (doraščati), odrasti (odraščati), razvi(ja)ti se (čedalje bolj, popolnoma), (o)krepiti se, utrditi (utrjevati) se, (o)jačati se: Sen. ph., partūs (telesni plodi) maturescunt Ci., haec (nymphe) ubi nubilibus primum maturuit annis O. brž ko je stopila v leta, godna za možitev, brž ko je postala godna za možitev, senescentibus vitiis, maturescente virtute L., si virtutes iuvenis maturuissent Plin. iun., libros nondum satis maturuisse Q. še niso godne za izdajo; tudi: lucus maturuit O. je zras(t)el.

muscler [müskle] verbe transitif razviti mišice (quelqu'un komu)

naître* [nɛtr] verbe intransitif roditi se, nastati, začeti se, razviti se, izvirati

je l'ai vu naître poznam ga od rojstva
faire naître poklicati v življenje, povzročiti (nastanek), zbuditi
ne faire encore que de naître biti še v povojih
innocent comme l'enfant qui vient de naître nedolžen kot novorojenček, kot jagnje
son pareil est à naître njemu enak se mora šele roditi

obrásti obrastem i obrasem
I. obrasti: drevo je obrasel mah
II. obrasti se porasti, razviti se: pšenica se je obrasla

oklasíti se -im se oklasiti se, razviti klasove

osemeníti -im
I. osjemeniti, osemeniti: osemeniti kravo
II. osemeniti se usjemeniti se, usemeniti se, razviti sjeme, seme; žito se osemeni; osemenjena matica

ostábliti se òstāblī se razviti se v steblo: sve struji u mladici kad bi se ostablio bor

over-develop [óuvədivéləp] prehodni glagol
fotografija preveč razviti (film)

per-solvō -ere -solvī -solūtum (per in solvere)

1. razrešiti (razreševati), pren. = razvi(ja)ti, jasno razložiti (razlagati): hoc ζήτημα Ci. ep.

2. plač(ev)ati, poplač(ev)ati, izplač(ev)ati: Cu., Col., Plin. iun., Suet. idr., aes alienum alienis nominibus (abl.) suis copiis S. poplačati dolgove tujih ljudi iz svojega žepa, pecuniam ab aliquo Ci. plačati komu z nakazilom, stipendium militibus Ci.

3. metaf. kot dolžnost opraviti (opravljati), izvršiti (izvrševati), izkaz(ov)ati: T., Ph., Sen. tr. idr., persolvi patriae, quod debui Ci., meritam gratiam Ci. ali grates V. zahvalo izkaz(ov)ati, zahvaliti (zahvaljevati) se, vota Ci. izpolniti (izpolnjevati), quod promisi, ei persolvere Ci., honorem diis V. izkaz(ov)ati čast = opraviti (opravljati) daritev, meliorem animam pro morte Daretis V. raje žrtvovati (bikovo) življenje, kot da bi moral umreti Dáres (Darét), epistulas Ci. odgovoriti na pismo; occ. (u)trpe(va)ti, plántati: poenas C. kazen (pre)trpeti, kaznovan biti, poenas p. amborum V. za oba; z dat.: poenas p. alicui Ci. (od koga), poenas rei p. graves Ci.; toda: poenae alicui ab aliquo persolutae Ci. kazen, dodeljena komu od koga; p. alicui mortem Suet. usmrtiti koga.

per-volvō -ere -volvī -volūtum (per in volvere)

1. (okrog) valjati, (okrog) vleči (vlačiti): aliquem in luto Ter.; pass. (v med. pomenu) (okrog) se valjati: in suo sanguine Ap.; pren.: ut in iis locis pervolvatur animus Ci. da se duh dobro seznani.

2. (zvitek = knjigo, spis) povsem razvi(ja)ti, preb(i)rati: Zmyrnam Cat.

prō-gredior -gredī -gressus sum (prō in gradī)

I. iziti, oditi, izhajati, odhajati, ven (iz, z, od) česa iti, hoditi, stopiti (stopati): ex domo Ci., portā O., Italiā Pl., in publicum Iust. iti na ulico, javno se (po)kazati, iti v javnost, extra vallum Auct. b. Afr., in contionem L. nastopiti v zboru (na zborovanju, na skupščini), ad colloquium Iust; abs.: tandem progreditur V., cultius Iust. bolj nališpano (okrog) hoditi, nihil Ci. ali nusquam progredi Cels. prav nič, prav nikamor ne iti z doma, prav nič, prav nikjer se javno ne prikazovati, de progrediendo cogitare Plin. —

II.

1. dalje, naprej iti (stopati, korakati): ut regredi quam progredi mallent Ci., pedetemptim Lucr., nec regredi volo nec progredi possum Hier.; occ. (kot voj. t.t.) naprej se pomakniti (pomikati), naprej podvizati, napredovati, naprej prodreti (prodirati), naprej korakati, (o ladjah) naprej pluti, naprej jadrati: Vell., Gell. idr., milites in locum iniquum progrediuntur C., longius a castris C., ante signa, praeter paludes L.; z acc.: tridui viam C., quattuor milia passuum silentio C., naves solvit paulumque a portu progressus C. pojadrati (odjadrati) malo naprej; s sup.: pabulatum longius C., lignatum pabulatumque L.

2. metaf.
a) napredovati, iti naprej, doseči (dosegati) napredek, napredujoč dospe(va)ti (pri(haja)ti) do česa, uspeti, razvi(ja)ti se, (z)rasti v čem, na kakem področju: estne aliquid ultra, quo crudelitas progredi possit? Ci., videamus, quatenus amor in amicitiā progredi debeat Ci., mihi ille pervenisse videtur, quoad progredi potuerit feri hominis amentia Ci., quo amentiae progressi sunt L., consideres, quo progrediare L., absurdam in adulationem progressus T. ki je zašel (zašedši) v absurdno prilizovanje, progredi in virtute Ci., paulum aliquid ultra primas litteras Q., incipientes aut paulo progressi Q. nekoliko napredovavši (potem ko so dosegli nekaj napredka) v znanostih; komp. pt. pf. progressior Tert. bolj uspel v znanostih.
b) (v govoru, razpravi) napredovati, preiti (prehajati) na kaj: longius progredi non possit (nobene besede (ničesar) več ne more spregovoriti), qui obiecerit Ci., pusillum extra progredior Vitr. dovoliti si hočem majhen ekskurz (odmik, oddaljitev, zastranitev), pogumno se hočem malce oddaljiti od tematike, nunc ad reliqua progrediar Ci.
c) (v starosti) napredovati, pomakniti (pomikati) se naprej, miniti (minevati): paulum aetate progressi Ci. nekoliko starejši, progredientibus aetatibus Ci., progressa aetate Suet. v visoki starosti, v priletnosti.

Opomba: Imper. progredimino: Pl.; inf. progrediri (po 4. konjug.): Pl. — Act. soobl. prōgrediō: progrediere = progredierunt: Ven.

pullulō -āre -āvī -ātum (pullulus¹ mladika, demin. k pullus1)

I.

1. odgnati (odganjati), pognati (poganjati), (vz)brsteti, (pri)kliti, vzkliti: Col., Plin. idr., pullulat densissima silva V.

2. metaf. bujno se razvi(ja)ti, (raz)bohotiti se, bohotáti, bohotéti, bohotno (bujno, hitro) rasti, bohotno (bujno, hitro) se razrasti (razraščati), razmnožiti (razmnoževati) se, (na)množiti se: quae (sc. luxuria) incipiebat pullulare N., sors nascentium obitorum loco pullulat Ap., fluxioris vitae initia (kali) pullularunt Amm., et surgere ac pullulare plus coepit haereticae perversitatis et schismatum venenata pernicies Cypr. —

II. trans. pognati (poganjati) kaj, roditi (rojevati) kaj: terras Venerem aliam pullulasse Ap., tamquam silvam ex se Ambr. (o drevesih), aperiatur terra et pullulet salvatorem Lact., oviparos pullulat fetus Fulg.

razbrstíti se -ím se raspupati se, razviti pupoljke

razkríliti -im raskriliti, raširiti krila, razviti krila

razmahníti i razmáhniti -em
I. raširiti: razmahniti krila, peruti
II. razmahniti se razmahnuti se, brzo se razviti, uzeti maha: Slovenija se je po vojni gospodarsko zelo razmahnila

razvejíčiti se -im se razrasti se, razgranati se, razviti grančice: rožmarin se razvejiči; žile se razvejičijo

renforcir [rɑ̃fɔrsir] verbe transitif, populaire okrepiti; verbe intransitif postati močnajši; razviti se (otrok)