Franja

seam [si:m]

1. samostalnik
šiv (tudi medicina)
razpoka, špranja; brazda; brazgotina
mineralogija & geologija plast, ležišče, žila

to caulk the seams of the deck zasmoliti špranje na palubi

2. prehodni glagol
šivati, sešiti (tudi seam up, seam together)
spojiti s šivom; zarobiti, obrobiti; zadati brazgotine; (pasivno) biti poln brazgotin, razpok

seamed with scars ves brazgotinast
a face seamed with worry od skrbi razoran obraz
neprehodni glagol
dobiti razpoke, postati razbrazdan; delati okrasni šiv
narečno šivati

seep¹ [si:p]

1. samostalnik
pronicajoča voda; nezatesnjeno mesto, razpoka; izvirček

2. neprehodni glagol
ameriško pronicati, prodirati (into v)
puščati, cediti se, mezeti; cureti, curljati (skozi)

sinus² -ūs, m (beseda etim. ni zadovoljivo pojasnjena)

I. krivina, zavinek, zavina, ovinek, zavoj, trebušasta okroglina, oblina, krog, lok, oblok, vzbuh, vzbuhlina, vzboklina, izboklina itd.: draco serpit … revolvens sese conficiensque sinus e corpore flexos Ci. poet., serpit humum (sc. serpens) flectitque sinus O. se zvija v krivine (zavoje), sinus ossis Cels., P. Veg. okroglina, izboklina, votlina, sinus; o krivini vinjaka (vinjeka, trtnika): Col., media flexu modico sinum faciunt lunae maxime similem Cu. „(ob)lok“, cuneus cedendo sinum dedit in medio L. je ustvaril (naredil) v središču lok, (sc. pontus) sinu perfundit harenam V., illum unda accepit sinu V. v svoje krilo, ut, si hostis intravisset, fronte simul et sinu exciperetur T. da bi sovražnika … prijeli od spredaj in zajeli v loku, extremi sinus orbis V. najvzhodnejši lok zemlje; in ipso fit nodo sinus V. kotanjasta vdolbinica (zarezica) (za cepljenje s popki (popčanje)); lokasta ureditev las = koder: ut fieret torto nexiles orbe sinus (sc. comarum) O.; vzboklina, izboklina, vzbuh od vetra napetih jader in (meton.) jadro samo: Lucan., Sil., Q., pleno pandere vela sinu O., si quem debit aura sinum O. = če bo sapa napela jadra, če bo veter napel jadra, sinus implere secundos V. ugodno napeti jadra, pinus ventis effusum praebuerat sinum Tib., velorum plenos subtrahis ipse sinus Pr.; vzboklina (glob, vglobitev, trebuh) ribiške ali lovske mreže, meton. mreža sama: Pl. (?), pulcher adest onager: mitti venatio debet dentis Erythraei: iam removete sinus Mart., incidit Adriaci spatium admirabile rhombi … implevitque sinus Iuv.; mreža = pajčevina: quam laxus ad flatus ac non respuenda quae veniant sinus! Plin. —

II. occ.

1.
a) morski zaliv, zatòk, draga: Ci., S., H., Tib., Plin., Suet. idr., sinus ad urbem flectitur Ci., qui sinus quosdam obsedisse maritumos … dicuntur Ci., naves ex portu sinuque adversariorum abducere C., Thesprotius sinus L., Illyricos penetrare sinus V., sinus Tarenti V.; meton. kopno (kopnina, zemlja, ozemlje, dežela), ki tvori zaliv (zatok), ob zalivu ležeče kopno, zemeljski rt ipd.: testes sunt omnes sinus atque portus Ci., segetibus … maxime in sinu Aenianum evastatis L., iam in sinum Maliacum venerat (sc. z vojsko po kopnem) L., beatos Campaniae sinus promitti T., quantum ingenti terrarum sinu ambitur T., in ultimos Galliae sinus Iust.
b) pesn. poglobitev, vdolbina, kotanja, globel, razpoka, prepad, udrtina, udor, udorina, podor, ponor, starejše zaglobje zemlje, razse(d)lina: terra in ingentem sinum consedit L. se je močno vdrla, prišlo je do velike udorine, terra immenso sinu laxata patuit Sen. tr., immenso sinu placido quieta labitur Lethe vado Sen. tr.
c) metaf. (o gorah) izstopajoči del, štrleči del, štrlina, čelo: paullatim laxare se sinus montium coeperant Cu., velut sinu quodam flexuque curvatum Cu.

2.
a) vzboklina pri obleki, guba, zgiba, zagiba, pregib, nabòr, nabórek, gubovje, gubosklad: sinu ex toga facto L., sinus vestis, quem nodo colligarat Cu., croceam chlamidem sinusque in nodum collegerat auro V., nuda genu nudoque sinus collecta fluentis V., sinūs implere floribus O., plenos flore referre sinus O.; poseb. guba (vzboklina, nabor, zgiba, pregib, nabòr) rimske toge, ki so jo dajali čez levo ramo in roko ter jo z levico držali skupaj tako, da je preko prsi nastala široka guba (zgiba), v kateri so kot v kakem toku ali žepu hranili in nosili razne reči: sinus togae L., sinus praetextae Suet., sinum effundere (razpustiti) L.; preg.: aliquid ferre sinu laxo H. v ohlapni zgibi (gubi), torej tako, da se lahko izgubi = malo se brigati za kaj, malo biti mar komu za kaj.
b) tok, žep, denarnica (denar so nosili v gubi toge): cedo mihi ex ipsius sinu litteras Syracusanorum Ci., litteras in sinu ponere L., sinūs ponderat Pr. preiskuje žepe, aurum in sinu eius invenerunt Q., sinum subducere alicui rei Sen. ph. ne hoteti sprejeti česa, braniti se česa, otepati se česa, eorum in sinum omnia congerebant Plin. iun., abditis pecuniis per occultos aut ambitiosos sinus T. v žepih (denarnicah) nizkih in višjih oseb, rapinarum provincialium sinus Plin. (o osebi) = „dajalec v žep“, prikrivalec, potuhar, zatajevalec, utajevalec, exquiri novos sinus et varia praedandi vocabula T., praedam omnem in sinum contulit Lamp. je vtaknil v svoj žep, si je prisvojil; pren.: optatum negotium sibi in sinum delatum esse dicebat Ci. da mu je … (nepričakovano) „padlo v krilo (v naročje)“ = da ga je bil … (nepričakovano) deležen; meton. telesni del pod togino gubo, nedra, nedrje, prsi, naročje, krilo, roke, od tod tudi objem: manum in sinum meretrici ingerere Ter., venisti in sinum tuae mimulae Ci., scortum in sinu consulis recubans L., in sinu iuvenis ponere cervicem O., in sinu natos tenere O., paternos in sinu ferens deos H., usque metu micuere sinus O., implevitque sinum sanguis V., opposuit sinum stricto ferro T., sinum ad ima crura deduxit Suet., sinu germanam amplexa fovebat V., gelu rigentem colubram sinu fovit Ph., rapta sinu matris O., sinus meos fugit Pr.; preg.: in sinu gaudere Ci. veseliti se v notranjosti (v sebi, v srcu) = skrivoma, skrivaj, na skrivnem, potiho(ma), na tihem; prim. Sen. ph. (Epistula 105, 3), tacito gaudeat ille sinu Tib., in tacito cohibe gaudia clausa sinu Pr., plaudere in sinum Tert. na tihem zase; occ. drob, (materino) telo: tacto concipit illa sinu O.
c) pesn. sinekdoha gubasto (nagubano, zgubano) oblačilo, v pl. = obleka: Tyrio prodeat apta sinu Tib., aurato ali purpureo conspicienda sinu O., indue regales sinus O., herbas imitante sinu Stat., enormes non ille sinus … legens Stat. —

III. metaf.

1. nedrje, krilo, naročje = prisrčna ljubezen, prisrčno občevanje, ljubeznivo varstvo, ljubeznivo (prijazno) zavetje, ljubezniva (prijateljska) obramba ali zaščita: non gestandus in sinu est? Ter. zelo ljubiti in čislati, in sinu est meo Ci. ep. moj ljubljenec je, eum res publica suo sinu complexuque recipiet Ci., adulescens ex sinu patriae ereptus Ci., aliquem ex sinu gremioque patriae abstrahere Ci., Bibulum noli dimittere ex sinu tuo Ci. ep., genus de eius dilectu, immo vero de complexu eius et sinu Ci. izmed njegovih prijateljev in zaupnikov, calumniatores ex sinu suo apponere Ci., si in amici sinu defleas Plin. iun., simulationum falsa in sinu avi perdidicerat T., res publica in Vespasiani sinum cessisset T., confugit in sinum tuum concussa res publica Plin. iun., sinum praebere tam alte cadenti Sen. ph., cubiculum ac sinum offere T. zaupanje.

2. occ.
a) notranjost, notrina, sreda, sredina, osrčje: in sinu urbis sunt hostes S., in hoc urbis otio et intimo sinu pacis Plin. iun. prav sredi miru, in urbe ac sinu cavendum hostem T., in sinu bellum Sil., nascuntur in ipso bella sinu Cl.
b) globina, zakotje, zakotek: Ci., non enim fecimus altos nimis et obscuros in his rebus quaestionum sinus Gell. pri teh preiskavah nisem zašel v preskrivne (prevelike, prehude) globine.
c) oblast, moč (prvotno „žep“): opes Cremonesium in sinu praefectorum fore T., omnem fortunam in sinu meo habui Dig.

slot¹ [slɔt]

1. samostalnik
tehnično razpoka, reža ali odprtina (za vlaganje kovancev v avtomat, za spuščanje pisem v poštni nabiralnik); žlebič, utor, zareza
gledališče zaklopna vratca (v odrskem podu)

2. prehodni glagol
zarezati, napraviti ozko podolgovato odprtino (režo)

spaccatura f

1. sekanje drv

2. špranja, razpoka

3. pren. razdor; razkol

spacco m (pl. -chi)

1. razpoka, špranja

2. raztrg

3. obl. razporek (na krilu)

spărtúră -i f razpoka

spring² [spriŋ]

1. samostalnik
skok, odskok; zalet
tehnično vzmet, pero; elastičnost, prožnost
figurativno duševna prožnost, energija
figurativno impulz, podnet, spodbuda, nagib, motiv, povod; vir, izvir, studenec
množina čas plime
figurativno izvor, poreklo; začetek; razpoka, reža (v lesu); zvitost, zvijanje (deske, grede)
zastarelo jutranji svit, svitanje

air spring pnevmatična vzmet (zavora, blažilnik tresenja ali udarcev)
cee spring vzmet v obliki črke C
day-spring poetično svitanje, svit
hair spring fina vzmet nemirke (v uri)
hot springs topli izviri, toplice
main spring glavna vzmet (v uri)
mineral springs slatinski, mineralni izviri (vrelci)
motor-car springs vzmeti pri avtomobilu
spring bed, spring mattress vzmetna postelja, vzmetna žimnica
to go to the spring for water iti po vodo k studencu
the spring has gone out of his step figurativno njegova hoja je izgubila svojo elastičnost
to rise with a spring naglo vstati, skočiti
to stand up with a spring planiti kvišku, skočiti na noge
to take a spring vzeti zalet, skočiti

2. pridevnik
elastičen, prožen; vzmetni; (od)skočen; zagonski

Sprung, der, (-/e/s, Sprünge)

1. skok; poskok; Physik preskok; über: preskok (česa); von Haustieren: zaskok

2. Jagd von Rehen: tropič, družina

3. bei Hasen: zadnja noga

4. von Stoffen: skrčenje

5. ([Riß] Riss) razpoka, poč; einen Sprung machen poskočiti, über: preskočiti (kaj); keine großen Sprünge machen können figurativ ne moči si dosti privoščiti; figurativ einen Sprung in der Schüssel haben ne imeti vseh kokoši v kurniku;
auf: auf einen Sprung kommen priti na skok, skočiti (na obisk); auf dem Sprung sein ravno odhajati; immer auf dem Sprung sein vedno hiteti; auf dem Sprung sitzen biti pripravljen za odhod; auf die Sprünge helfen jemandem pomagati komu na noge; auf die Sprünge kommen jemandem spregledati koga

strain¹ [stréin] samostalnik
pritisk, vlek, poteg, natezanje, napetost, moč; obremenjenost; (pre)napenjanje, prizadevanje, trud, teženje; obremenitev, breme, napor; izpah, izvin
tehnično deformacija, poklina, razpoka, lom; izbruh, ploha (besedi), tirada, ton, stil, način izražanja
(često množina) zvoki, melodije; stih, verz, odstavek; razpoloženje; (redko) višek, stopnja

on the strain v napetosti
under a strain zdelan, živčno uničen, pri kraju z živci
without strain brez truda
the strain of modern life napeto sodobno življenje
a humorous strain šaljiv ton
martial strains bojevite melodije, vojaška muzika
strains of obscenity ploha (izbruh) nespodobnih besed
the strain on the rope napetost, nategnjenost vrvi
the strain of my responsibility breme moje odgovornosti
to the strains of the national anthem ob zvokih narodne himne
to be in a philosophizing strain biti v razpoloženju za filozofiranje
it is a strain pogovorno to človeka zdela
she is a great strain on my resources ona je veliko breme za moje finance
all his senses were on the strain vsi čuti so mu bili skrajno napeti
he has a strain in his leg nogo ima izpahnjeno
she spoke of him in lofty strains govorila je o njem v samih superlativih
to impose a strain on a machine preobremeniti stroj, preveč zahtevati od stroja
he is suffering from strain bolan je od pretiranega dela

strijèka ž (ijek.), stréka ž (ek.)
1. razpoka: strijeka na ledu
2. proga, priža: kecelja sa -ama

škrȁpa ž (n. Schratte)
1. jama, razpoka, luknja mea kamenjem: potjeraše psi lisicu i ona u onu -u uteče
2. geogr. vrtača

škrȋp m, mest. u škrípu
1. precep: pasti u škrip; on je u škripu
2. razpoka, tesen: pretražuje grebene, zaviruje u škripove i vraća se opet na žalo među ribare

upcast¹ [ʌ́pka:st]

1. samostalnik
metanje v zrak (kvišku)
mineralogija upcast shaft
preduh
geologija razpoka

2. pridevnik
kvišku (v zrak) vržen; kvišku dvignjen (pogled), odprt (oči)

vein¹ [véin] samostalnik
anatomija vena, žila
geologija rudna žila
botanika žilica, rebro; proga, maroga, žila (v marmorju, v lesu); reža, razpoka
figurativno nagnjenje, razpoloženje, volja, smisel, "žilica" (for za kaj)
čud, temperament; stil, način, ton

a vein of gold žila zlata
vein of humour humoristična žilica
in a merry vein veselo razpoložen
vein-mining izkoriščanje rudnih žil
I am not in the vein for joking nisem razpoložen za šale, ni mi do šal
he said more in the same vein dodal je še nekaj stvari, ki so bile iste note

via (stlat. vea (Varr.)) -ae, f (indoev. kor. *u̯ei̯ā iti k čemu, na kaj, hlepeti po čem, (po)želeti; prim. skr. vīthiḥ, vīthī vrsta, cesta, pot, lat. vēnārī, osk. víú = lat. via, umbr. [abl.] vea, via = lat. viā)

1. (velika) cesta, pot, ki je delo človeških rok in je namenjena vožnji in hoji: O., V., Lucr., Val. Fl. idr., militaris via Ci., L., Dig. ali via solemnis Amm. vojna cesta, velika cesta, kakršne so bile npr. Appia via Apijeva cesta, ki je bila zgrajena prva (l. 315 jo je dal zgraditi cenzor Apij Klavdij Slepi), vodila pa je najprej iz Rima v Kapuo, pozneje pa so jo speljali vse do Brundizija: Ci., L.; Flaminia via ali via Flaminia Flaminijeva cesta (l. 220 jo je dal zgraditi cenzor Gaj Flaminij), ki je vodila v Arimin: Ci., L., O., T., Suet., Iuv.; nadaljevali sta jo viae Aemiliae Emilijevi cesti, od katerih je prvo, ki je vodila iz Arimina v Akvilejo, l. 187 zgradil konzul Mark Emilij Lepid, drugo, ki je vodila preko Pize in Lune v Ligurijo, pa Mark Emilij Skaver (Scaurus): via Aemilia ali Aemilia via L., Plin., Mart., samo Aemilia: Galba in Ci. ep., Mart.; Aurelia via (vetus stara) Avrelijeva cesta, ki je vodila od Janikulskih vrat v Pizo, pozneje do Arelate, zgraditi pa jo je dal neki sicer neznani Avrelij: Ci.; via Aurelia nova nova Avrelijeva cesta, ki je vodila kot stranska pot od Avrelijevih vrat do stare Avrelijeve ceste; Latina via Lacijska (Latinska) cesta, ki je vodila od Latinskih vrat v dolino reke Liris: L., Suet.; via Tiburtina Tiburska cesta, ki je vodila od Eskvilinskih vrat v Tibur: Sen. ph.; Salaria via Solna cesta (tako imenovana zato, ker so po njej hodili Sabinci na morje po sol), ki je vodila od Kolinskih (Holmskih) vrat v Reate: Varr., L., Plin., Suet., T., Eutr.; tudi samo Salaria: Ci., Mart.; viam munire Ci. (z)graditi (narediti, delati) cesto, vias sternere silice (tlakovati), glareā extra urbem substruere marginareque L., declinare de via ad dexteram Ci., paulum ex via excedebat C. se je oddaljeval od poti, luminibus extinctis decedere viā Suet. zaiti s poti, decedere alicui viā Pl., Suet. umakniti (umikati) se komu zaradi časti, dare viam alicui L. umakniti se komu, popustiti pred kom, dare alicui viam per fundum suum Ci. ep. dovoliti komu pot … , in viam se dare Ci. ep. napotiti se, upotiti se, viae se committere (commendare) Ci. ep. podati se na pot (potovanje), viam insistere Ter. ali inire Ci., Val. Fl. ali invadere V. nastopiti pot, stopiti na pot, kreniti po poti, viā omnes irent L. naravnost po poti (naspr. deverti viā), tu abi … tuam viam Pl. pojdi po svoji poti, pojdi svojo pot, ad me rectā habet rectam viam Pl. proti meni gre naravnost po ravni poti, nemo ire quemquam publicā prohibet viā Pl. (dvoumno), maris et viae conficere iter Ap. potovanje (po morju in po poti na kopnem =) po suhem in po morju; preg.: qui sibi semitam non sapiunt, alteri monstrant viam Enn. ap. Ci., de via in semitam degredi Pl., totā viā errare Pl. popolnoma se motiti.

2. occ.
a) cesta v mestu, ulica: Ter. idr., Pompeius … fossas transversas viis (sc. oppidi) praeducit C., strata viarum V. tlakovane ceste, Sacra (sacra) via Varr., Ci., Suet. ali via Sacra H., Suet. Sveta cesta v Rimu, ki je vodila z Velije (od Karin) preko Foruma na Kapitol(ij); tako ime je dobila, ker so ob njej opravljali razne svete obrede, po njej so se pomikali tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču na Kapitolu, kjer so se vojskovodje triumfatorji zahvaljevali Jupitru za zmago in mu žrtvovali.
b) taborska cesta, taborska ulica: castra … angustiis viarum … contrahit C.
c) hodnik v gledališču: Mart., Tert.

3. metaf.
a) pot: extra anni solisque vias V. izven (zunaj) obratnikov (povratnikov), tellus viam in Tartara fecit O. je odprla pot v Tartar, je naredila Tartar dostopen, quam viam ad superos habet? Sen. tr. kako se hoče vrniti na zgornji svet (= iz podzemlja)?, aquarum viae O. vodotoki, struge, kanali (vodotoči, vodotočine), nec reperire viam atque evolvere posset in mare se Xanthus V., Alpheum fama est … egisse vias subter mare V. da je naravnal svoj tek, per quasdam a medio intestino usque ad portas iecoris … ductas et directas vias Ci. (o požiralniku), vocis via O. pot glasu = grlo, vitales viae et respiramina O. ali spirandi viae O. pota dihanja, sopenja = dušnik, sapnik, volans … arsit arundo signavitque viam flammis V.; abstr.: viam ingredi Ci., L., Q. ali inire Ci. nastopiti pot, stopiti na pot, ubrati pot, podati se, viam aperire potentiae, luxuriae Vell., mortis ali leti via O., V. pot v smrt; v aliteraciji: ad gloriam virtutis viā grassari S., vitae via Ci., invia virtuti nulla est via O., fit via vi V. s silo si krčijo pot; occ. prava pot: redire in viam Ter. (= redire in veram viam Pl.) = spametovati se, de via decedere Ci., utor viā Ci. ubiram pravo (srednjo) pot, hodim po pravi (srednji) pot
b) raza, reža, razpoka: alite finditur in solidum cuneis via V.
c) trak, proga v (na) kakem oblačilu: vestes … quas femina Coa texuit auratas disposuitque vias Tib.

4. meton. pot = (po)potovanje, hoja, vožnja, pohod, hod, marš: in via Ter., inter vias Pl., Ter. ali inter viam Ci. ep. (?) med potom (potjo), spotoma, de via languere Ci. bolehati (biti onemogel) od potovanja, fessus de via Ci., viae labor O., viae causa O. prihoda, thesauri auxilium viae V., temptamus viam V., viam facere Pl., O. potovati, boreas suadet viam O. odriniti, tridui viam procedere C. za tri dni hoda se pomakniti naprej, multorum dierum viam progredi Ci., unam tibi viam et perpetuam esse vellent Ci. da bi želeli, da se nikdar ne povrneš, ferte viam vento facilem V.; rectā viā Pl., Ter., O., Sen. ph. naravnost, rectā viā in pistrinum proficisci Ter., rectā viā narrare Ter. naravnost, gladko povedati, primā viā Pl. ob začetku poti = takoj od začetka; pesn.: via maris O. vožnja po morju, lassus maris et viarum H. truden od potovanja (sit potovanja) po suhem in po morju; tako tudi: odio maris atque viarum H., taedio viarum ac maris T.

5. metaf.
a) pot = priložnost, prilika, sredstvo, pripomoček, pomoček: habeo certam viam et rationem Ci., viam fraudis inire L., via domandi V., via prima salutis, Vesta duces, si qua via est V., qua est via proxima leto V. kjer je smrti odprta najbližja pot, nulla viam fortuna regit V. ne uravnava korakov = ne pospeši poskusa.
b) pot = način, postopek, postopanje, ravnanje, metoda: patrum Ter., aliā aggrediemur viā Ter., legatos eādem viā aggressus est S., per omnes vias leti L., litigandi vias tradere Ci., colendi via V., via curandi, medendi Cels., vitae via Ci., H., Sen. ph., Lact., rectam vitae viam sequi Ci., via vivendi Ci., utraque (sc. lex) suā viā it Sen. ph. gre svojo pot; adv. abl. viā po pravem postopku, po pravi metodi, metodično, pravilno, v pravem redu: Ter. idr., viā dicere, progredi Ci., ratione et viā procedat oratio Ci., in omnibus, quae ratione docentur et viā Ci., via quadam et ratione Ci.

Opomba: Star. gen. sg. viās: Enn. ap. Prisc.; viāī: Enn., Lucr.

yawn [jɔ:n]

1. samostalnik
zehanje, zevanje
figurativno zevajoča odprtina, razpoka, brezno
figurativno dolgočasje, dolgočasnost

2. neprehodni glagol
zehati, zevati, zehniti; na široko odpreti usta; zazevati
poetično na široko in globoko se odpreti
zastarelo poželeti, biti lakomen na
prehodni glagol
široko odpreti; reči z zehanjem

he yawned good night z zehanjem je rekel lahko noč
to make s.o. yawn dolgočasiti, moriti koga

zárez m
1. zareza: zarez na zadnjem nišanu
2. lingv. vejica: metnuti zarez gdje mu je mjesto; zarez za odvajanje decimalnog razlomka; tačka i zarez podpičje
3. brazgotina: zarez od zarasle rane
4. guba, brazda: -i na licu, na čelu
5. razpoka: zarez koji je nastao djelovanjem vode
6. po zarezu prisl. po vrsti, drug za drugim

майна f

1. razpoka, luknja (v ledu);

2. dol!, gor! (pri pristaniških delavcih)

разрыв m pretrg(anje); razpoka, prelom; razdor, razkol, razhod; (voj.) eksplozija;
р. дипломатических отношений pretrganje diplomatskih stikov;
р. между интеллигенцией и народом prepad med inteligenco in ljudstvom;
р. сердца srčna kap;
р. линии (voj.) preboj bojne črte