Franja

Zadetki iskanja

  • periodni sistem stalna zveza
    (prikaz kemijskih elementov) ▸ periódusos rendszer
    Dimitrij Mendelejev je ruskemu kemijskemu društvu predstavil prvi periodni sistem. ▸ Dmitrij Mengyelejev bemutatta az első periódusos rendszert az Orosz Vegyésztársaságnak.
    Kisik je element 16. skupine periodnega sistema. ▸ Az oxigén a periódusos rendszer 16. csoportjának az egyik eleme.
  • podat|ek moški spol (-ka …) die Angabe (o poreklu Herkunftsangabe, o merah Maßangabe, o temperaturi Temperaturangabe)
    podatki množina Angaben, Daten
    (čutni Sinnesdaten, izmerjeni [Meßdaten] Messdaten, knjigovodski Buchhaltungsdaten, okvirni Eckdaten, orientacijski Orientierungsdaten)
    osebni podatki množina Generalien, Personalien, Personalangaben množina
    številčni podatki množina das Zahlenmaterial
    značilni podatki množina Kenndaten množina
    … podatkov Daten-
    (vnos die Dateneingabe, elektronska obdelava elektronische Datenverarbeitung /EDV/, izhod der Datenausgang, banka die Datenbank, tajnost das Datengeheimnis, varstvo das Datenschutz, vnašanje die Dateneingabe, zajemanje die Datenerfassung)
    naprava za obdelavo podatkov die Datenverarbeitungsanlage
    naprava za prikaz podatkov das Datensichtgerät
    nosilec podatkov der Datenträger
    niz podatkov die Datei
    matični niz podatkov die Hauptdatei
    prenos podatkov die Datenübertragung
    center za analizo podatkov die Auswertestelle
  • pogled4 [è] moški spol (-a …) tehnika, gradbeništvo, arhitektura (prikaz, naris) die Ansicht, die Sicht (iz zraka Luftansicht, na del celote Teilansicht, od spredaj Vorderansicht, od zadaj Hinteransicht, Rückansicht, pri vozilih Heckansicht, od zgoraj Aufsicht, Draufsicht, s strani Seitenansicht, poševni Schrägansicht)
  • pomot|en [ó] (-na, -no) irrtümlich, falsch, Fehl- (prijava/ prikaz die Fehlanzeige)
  • potek1 [è] moški spol (-a …) der Verlauf (bolezni Krankheitsverlauf, igre/tekme Spielverlauf, krivulje Kurvenverlauf, meje Grenzverlauf, razvoja Entwicklungsverlauf), (potekanje) der Lauf, der Gang, der Ablauf (dnevni Tagesgang, Tageslauf, Tagesablauf, časovni Zeitablauf, dejanja v literarnem delu Handlungsablauf, sprememb Veränderungsablauf); der Hergang (nesreče Unfallhergang)
    vojska potek bojev das Kampfgeschehen
    diagram poteka das [Flußdiagramm] Flussdiagramm, das [Flußbild] Flussbild
    prikaz poteka die Ablaufanzeige
    medicina poročilo o poteku bolezni der Krankenbericht
  • predhóden (-dna -o) adj. precedente; antecedente, anteriore; previo; precostituito:
    jur. predhoden dokaz prova precostituita
    potrdilo izdajamo ob predhodnji prošnji na kolkovanem obrazcu il certificato si rilascia previa domanda su carta da bollo
    po predhodnem dogovoru previo consenso
    predhodni dogodek antecedente, antefatto
    predhodni prikaz prefigurazione
    predhodno sporočilo preavviso
  • predstavit|ev ženski spol (-ve …) die Vorstellung, (prikaz) die Darstellung, (demonstracija) die Vorführung; menice: die Präsentation
    čas za predstavito stališč ipd.: die Redezeit
  • prō-ferō -ferre -tulī -lātum (prō in ferre)

    I.

    1. iz česa prinesti (prinašati), vzeti (jemati), iznesti (iznašati): Pl., Plin. iun., Gell., Suet. idr., telum, quod latebat, protulit N., tormenta armaque ex oppido C. (v predajo), nummos ex arca Ci., pecuniam alicui (sc. ex aerario) C. dati komu, za koga, litteras proferre atque aperire Ci., commeatus ex agris deviis in viam L.; od tod: matres liberos in conspectum proferebant C. so nosile kazat, so kazale, alterae (sc. tabulae testamenti) … Alexandriae proferebantur C. prepis (oporoke) se je našel (so našli); (kak telesni ud) (po)moliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): linguam in tussiendo Pl., caput O., rana profert caput e stagno Ph., proferre digitum Ci., manum Pl., dextram extra sinum, pedem alterum longe, sinistrum humerum Q.; se proferre dvigniti (dvig(ov)ati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se (poseb. o zvezdah): dracone e pulvino se proferente Suet., proferunt se stellae Plin., ignoras quo laeta Venus se proferat astro Iuv., syllabas non proffere Q. ne izgovarjati, taurum profert terra Plin. iun. rodi, rojeva; (o drevesih) pognati (poganjati), narediti (delati): semen Plin., nec frondes virides neque umbras Val. Fl.; (o slikarju) na svetlo (ogled) postaviti (postavljati), razločno izraziti (izražati), jasno poudariti (poudarjati): venas Plin.; occ. prinesti: proferrem libros, si negares Ci.

    2. metaf. na dan (na plan, pred oči, v javnost) spraviti (spravljati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), (po)kazati, prikaz(ov)ati, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, objaviti (objavljati), iznajti (iznajdevati) (naspr. continere, custodire): aliquid palam Ter., aliquid in aspectum lucemque Ci., aliquid in medium Ci., opes in medium Cu. državi v korist zložiti, foras Ci., facinus flagitia Ci., secreta animi Plin., artem Suet. prikazovati, izvrševati, artes H. ustvarjati umetelna dela (umetnine), arte iurgia Pr., artem Ci. ali enses Tib. iznajti, ingenium T. ali studia sua Plin. iun. svetu (po)kazati, proferre se Plin. iun., Sen. ph. kazati se svetu, vzbuditi (vzbujati) pozornost sveta, predstaviti (predstavljati) se ljudem, proslaviti (proslavljati) se, aliquem ad famam T. proslaviti koga, aliquem ad studia vulgi T. priporočiti koga naklonjenosti ljudstvu, orationem Ci. ep. objaviti (naspr. custodire), prolata oratio Don. predavan, predstavljen, (ustno) podan, javno govorjen; occ. omeniti (omenjati), reči, povedati, govoriti o čem, navesti (navajati), predstaviti (predstavljati), opis(ov)ati: satis est unam rem proferre N., exempla, testes Ci., testimonia N., progeniem suam ab avo Ter., quid vinolentiam tuam proferam? Ci. zakaj (čemu) bi govoril o … ?

    II.

    1. dalje, naprej nesti, naprej pomakniti (pomikati), naprej premakniti (premikati): gradum Pl. ali gradum pedum Enn. ap. Fest. ali passus Lucr. naprej iti, naprej korakati; pren.: pedem proferre H. prosto (brez ovir, ne spotikaje se) napredovati; kot voj. t.t.: vineas Hirt. naprej pomakniti, naprej poriniti, signa ali castra L. dvigniti se, vzdigniti se, odriniti, odpraviti se, oditi, (od)iti na pot, odpotovati, arma L., Cu. prodreti (prodirati).

    2. metaf.
    a) raztegniti (raztegovati, raztezati), (raz)širiti (razširjati): castra, munitiones C., pomerium L., fines agri publici L.; pren.: fines officiorum Ci.; kot navt. t.t.: navigare prolatis pedibus Plin. ali prolato pede transversos captare notos Sen. tr. ob vetru (z vetrom, ob pomoči vetra) jadrati; occ. podaljš(ev)ati: beatam vitam usque ad rogum Ci., video memoriam soceri mei pulcherrimis operibus proferri Plin. iun.
    b) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odlašati, odgoditi: Ter., Ca. ap. Gell., Gell. idr., diem L., H., Ci. ep., diem de die Iust., tempus L. odlašati, fata parentis V. smrtni dan, dan smrti, honorem T., periculum Suet., res in annum L.; res proferre javne posle (javne zadeve) preložiti (prelagati), prekiniti (prekinjati), res prolatae odmor v javnih poslih (zadevah), prekinitev javnih poslov (zadev), sodni prazniki, sodne počitnice: Pl. idr., ante res prolatas Ci., ea prudentia Romae rebus prolatis nihil valet Ci., p. exercitum L. odložiti vojaški zbor, odložiti zborovanje (glasovanje) vojske, odložiti vojaško skupščino.
    c) naprej (po)gnati: si paulo longius pietas et fraternus amor Caecilium protulisset Ci., prolatus (prevzet, pod vplivom) ab ira Lucan.

    3. pred sebe (predse) iztegniti, pred sabo držati, predse podržati: prolato aere (ščit) astitit Enn. ap. Fest.
  • razstavljen1 (-a, -o) zerlegt
    tehnika razstavljen prikaz die Explosionsdarstellung
  • reagirati glagol
    1. (odzvati se; ukrepati) ▸ reagál
    reagirati na spremembo ▸ változásra reagál
    reagirati na zahtevo ▸ követelésre reagál
    reagirati na izjavo ▸ nyilatkozatra reagál
    hitro reagirati ▸ gyorsan reagál
    takoj reagirati ▸ azonnal reagál
    Okrog 20.20 sta zakonca zaslišala klice na pomoč in takoj reagirala. ▸ 20:20 körül a házaspár meghallotta a segélykiáltásokat és azonnal reagált.
    ustrezno reagirati ▸ megfelelően reagál
    ostro reagirati ▸ keményen reagál
    panično reagirati ▸ pánikszerűen reagál
    živčno reagirati ▸ idegesen reagál
    reagirati na provokacijo ▸ provokációra reagál
    reagirati na obtožbo ▸ vádra reagál
    reagirati na očitek ▸ kifogásra reagál
    jezno reagirati ▸ mérgesen reagál

    2. (o kemijskih pojavih) ▸ reagál, reakcióba lép
    reagirati z vodo ▸ vízzel reakcióba lép
    reagirati s kislino ▸ savval reagál
    reagirati s kisikom ▸ oxigénnel reagál
    burno reagirati ▸ heves reakcióba lép
    Koncentrirana žveplova kislina je zelo jedka in burno reagira z vodo. ▸ A koncentrált kénsav nagyon maró hatású és heves reakcióba lép a vízzel.
    reagirati z ozonom ▸ ózonnal reakcióba lép
    kislina reagira ▸ sav reakcióba lép
    kemično reagirati ▸ vegyi reakcióba lép
    reagirati na toploto ▸ hőre reagál
    reagirati na svetlobo ▸ fényre reagál
    Občutljivejši filmi hitreje reagirajo na svetlobo in za pravilno osvetlitev potrebujejo krajši čas ekspozicije. ▸ Az érzékenyebb filmek gyorsabban reagálnak a fényre és rövidebb expozíciós időt igényelnek a megfelelő megvilágításhoz.
    Fotoobčutljive leče pa so tiste, ki reagirajo na svetlobo. ▸ A fényérzékenyek azok a lencsék, amelyek reagálnak a fényre.
    Snov reagira z vodo, pri tem se sprošča vnetljiv, strupen ali jedek plin in odplake. ▸ Az anyag reakcióba lép a vízzel és gyúlékony, mérgező vagy maró gázokat és szennyvizet bocsát ki.

    3. (o odzivu organizma) ▸ reagál
    alergično reagirati ▸ allergiásan reagál
    Veliko ljudi alergično reagira na pršice hišnega prahu. ▸ Sokan allergiásan reagálnak a házipor-atkákra.
    reagirati na dražljaj ▸ ingerre reagál
    Po vsaki uporabi zdravila je njeno telo reagiralo, kot da bi akutno zbolela. ▸ Minden egyes használat után a teste úgy reagált, mintha akut beteg lett volna.
    Strah in jeza sta čustvi, kjer človeški organizem reagira zelo podobno in fiziološka slika obeh odzivov je podobna. ▸ A félelem és a harag olyan érzelmek, amelyekre az emberi szervezet nagyon hasonló módon reagál, és a két reakció fiziológiai képe is hasonló.
    Organizem reagira na pomanjkanje glukoze z mobilizacijo telesnih maščobnih rezerv, ki se naplavljajo v jetra. ▸ A szervezet a glükózhiányra a szervezet zsírtartalékainak mozgósításával reagál, amelyek a májban halmozódnak fel.
    Rastline, kot so nemški rožmarin, sivka in pelin, reagirajo zelo občutljivo na stoječo mokroto. ▸ A hamvas cipruskához, levendulához és ürömhöz hasonló növények nagyon érzékenyen reagálnak az állandó nedvességre.

    4. (o napravah) ▸ reagál
    Fotoaparat je izredno odziven, na vse vaše ukaze reagira izredno hitro in natančno. ▸ A kamera rendkívül érzékeny, gyorsan és pontosan reagál minden parancsra.
    Krmilna plošča štedilnika je v ravnini delovne površine, reagira na dotik in ima digitalni prikaz temperature. ▸ A tűzhely kezelőpanelje a munkafelület síkjában helyezkedik el, érintésre reagál, és digitális hőmérséklet-kijelzője van.
    Avtomobil bo na snegu vselej reagiral počasneje kot na suhi cesti, zato sta pomembna voznikovo predvidevanje in zbranost. ▸ Az autó mindig lassabban reagál a hóban, mint száraz úton, ezért fontos az előrelátás és a koncentráció.

    5. v ekonomiji (o cenah ali vrednosti) ▸ reagál
    negativno reagirati ▸ negatívan reagál
    Delnica pivovarne je na konsolidacijo reagirala negativno in ob relativno majhnem prometu padla za slabih 7 odstotkov. ▸ A sörgyár részvénye negatívan reagált a konszolidációra, viszonylag alacsony forgalom mellett közel 7 százalékkal esett.
    Cene reagirajo na povečano povpraševanje. ▸ Az árak reagálnak a megnövekedett keresletre.
    Cena delnice ni bistveno reagirala na močno zmanjšanje dobička. ▸ A részvényárfolyam nem reagált jelentősen a nyereség meredek csökkenésére.
  • relief|en [é] (-na, -no) erhaben, reliefartig; Relief- (prikaz die Reliefdarstellung, zemljevid die Reliefkarte)
    reliefni tisk der Reliefdruck, Prägedruck, Hochdruck
  • rentgensk|i [é] (-a, -o) Röntgen- (izvid der Röntgenbefund, oddelek die Röntgenabteilung, posnetek die Röntgenaufnahme, preiskava die Röntgenuntersuchung, prikaz s kontrastom die Röntgenkontrastdarstellung, tehnik der Röntgenassistent/ die Röntgenassistentin, die Röntgenschwester, zaslon der Röntgenschirm, žarki Röntgenstrahlen množina, cev die Röntgenröhre, diagnostika die Röntgendiagnostik, slika das Röntgenbild, strukturna analiza tehnika die Röntgenstrukturanalyse, tomografija das Röntgenschichtverfahren, sevanje die Röntgenstrahlung, slikanje die Röntgendurchleuchtung)
  • rodbinsko drevo stalna zveza
    (prikaz sorodstva) ▸ családfa
    Sopomenke: rodoslovno drevo, družinsko drevo, genealoško drevo
  • rodoslovno drevo stalna zveza
    (prikaz sorodstva) ▸ családfa
    Sopomenke: družinsko drevo, rodbinsko drevo, genealoško drevo
  • shemátičen schématique

    shematičen prikaz représentation ženski spol schématique
    shematična, poenostavljena razlaga explication ženski spol schématique
  • shemátičen esquemático

    shematičen prikaz representación f esquemática
  • shemátski (-a -o) adj. schematico:
    shematski prikaz mappa
  • stāgnum -ī, n (prim. gr. στάζω kapljati, curljati, σταγών kaplja, στακτή mirina smola, mirino olje, mirin sok)

    1. stoječa voda, jezero (nastalo zaradi vode, ki je prestopila bregove, lacus pa je stalno jezero), tolmun, lokev (lokva), luža, kal, kaluža, mlaka, mlakuža, ribnik, bajar (bajer) ipd.: Enn. ap. P. F., S. fr., Cels., Tib., Stat., Amm. idr., fontes et stagna Ci. poet., stagna lacusque O., stagna Palicorum O., mitis … in morem stagni placidaeque paludis V., super ripas Tiberis effusus lenibus stagnis L., quaedam stagni incola (= žena) Ph., stagnum salinarum Auct. b. Hisp. slano jezero, slana mlaka.

    2. metaf.
    a) pesn. vsaka počasi (leno) tekoča voda, leno (počasi) tekoče vodovje: Pr., Sil., Lucan. idr., dulcibus in stagnis … Caystri V., Cocyti stagna alta V., fragor stagnis auditus Avernis V., imis stagna refusa vadis V. iz morskih glob(oč)in navzgor deroče vodovje, maxuma Nerei stagna V. širno morje, illa sui per aquas fertur tutissima nati, longaque Phrixeae stagna sororis (= Hellespontus) adit O.
    b) umetno narejen majhen bazen, jarin ali vodnjak: stagnaque et euripi O., latius extenta visentur Lucrino stagna lacu H., navale stagnum Stat., T. jarin za pomorske bitke, bazen za prikaz pomorskih bitk, stagnum calidae aquae T. kopalni bazen (s toplo vodo).
  • stolpčni grafikon stalna zveza
    statistika (grafični prikaz) ▸ oszlopgrafikon
  • šport [ó] moški spol (-a …) der Sport (avtomobilski Autorennsport, borilni Kampfsport, invalidski Versehrtensport, izravnalni Ausgleichssport, jahalni Reitsport, jutranji Frühsport, kasaški Fahrsport, kolesarski Radsport, konjski Pferdesport, letalski Luftsport, Flugsport, ljudski Volkssport, množični Breitensport, Massensport, nacionalni Nationalsport, plavalni Schwimmsport, poklicni/profesionalni Profisport, sankaški Rodelsport, na ledu Eissport, na prostem Geländesport, za prikaz moči Kraftsport, tekmovalni Wettkampfsport, Leistungssport, veslaški Rudersport, vodni Wassersport, vrhunski Hochleistungssport, Spitzensport, zimski Wintersport)
    za šport kaj narediti: aus Sport
    navdušen za šport sportbegeistert
    oddelek za šport das Sportamt
    … športa Sport-
    (fiziologija die Sportphysiologie, ljubitelj der Sportfreund, svet die Sportwelt)
    ki se ukvarja s športom [sporttreibend] Sport treibend
    ukvarjati se s športom Sport treiben
    znanost o športu die Sportwissenschaft