Franja

uzortírati se -òrtīrām se (t. zort) prestrašiti se: sav se uzortirao

wince¹ [wins]

1. samostalnik
trzaj; odskok (od strahu)

2. neprehodni glagol
trzniti, vztrepetati, treniti (od bolečine); prestrašiti (preplašiti) se

without wincing ne da bi trenil (z očesom)

задрожать zadrhteti, zatrepetati; (pren.) prestrašiti se

перетрусить prestrašiti se, zbati se

сбрендить (vulg.) prestrašiti se, zbati se; neumnost ziniti;
с. с ума znoreti

убояться (zast.) prestrašiti se

acorralar zgnati skupaj (živino); zbegati

acorralarse prestrašiti se, zbati se

afraid [əfréid] povedkovnik pridevnik (of)
prestrašen, boječ; zaskrbljen

to be afraid of s.th. bati se česa
to make afraid prestrašiti
pogovorno I am afraid žal, na žalost, oprostite
I am afraid not žal ne

alma ženski spol duša, duh, čustvo, notranjščina, srce; bitje, oseba; glavna stvar; nagib, razlog

alma atravesada, alma de Caín, alma de Judas trdosrčen človek
alma de cántaro bebček, bedak
alma de Dios dober človek, dobričina
alma en pena duša v vicah; nedružaben človek
alma del negocio pravi vzrok
amigo del alma najljubši prijatelj
como alma que lleva el diablo hitro (zbežati)
con alma z dušo, z ognjem
con el alma (y la vida) od srca rad
agradecer con el alma od srca se zahvaliti
dar (ali entregar) el alma izdihniti, umreti
dar el alma al diablo brezobzirno ravnati
echar el alma dušo izgubiti pri delu
echar(se) el alma a las espaldas uspavati svojo vest
estar con el alma en la boca, tener el alma en un hilo smrten strah imeti, do smrti se prestrašiti
hablar al alma brez ovinkov, naravnost govoriti
non tener alma brez srca biti, biti brezbrižen
eso me parte el alma srce se mi trga ob tem
pesarle a uno en el alma a/c od srca obžalovati
tener mucha alma ničesar se ne ustrašiti
tener el alma en la mano odkrito ravnati (govoriti)
tocarle a uno en el alma ganiti
tener el alma entre los dientes smrten strah občutiti
traer el alma en la boca biti zelo žalosten

Angst, die, (-, Ängste)

1. strah (vor pred); vor Angst od strahu; aus Angst iz strahu

2. bojazen, tesnoba (tudi Philosophie)

3. Angst um strah/skrb za Angst haben bati se (vor česa/koga) ; Angst bekommen/in Angst geraten zbati se, ustrašiti se (vor česa, um za) ; in Angst versetzen prestrašiti, zastrašiti

bȁh m, mest. u bàhu m
1. vpitje, hrup
2. grožnja: jer je ljuto utučena raja od turskoga -a i zuluma
3. udariti koga -om prestrašiti koga

batticuōre m

1. utripanje srca

2. pren. tesnoba, strah:
avere il batticuore čutiti tesnobo, strah
far venire il batticuore (a) prestrašiti, vznemiriti (koga)

Bein, das, (-/e/s, -e) noga (auch bei Tischen, Stühlen usw., als Körperteil) (Knochen) kost; (Hosenbein) hlačnica; auf den Beinen sein biti na nogah; sich die Beine vertreten sprehoditi se; sich auf die Beine machen odpraviti se; jemandem Beine machen nagnati (koga); die Beine in die Hand/unter den Arm nehmen vzeti pot pod noge; Beine bekommen/kriegen dobiti noge; sich kein Bein ausreißen ne pretegniti se; auf die Beine stellen postaviti na noge ( tudi figurativ ); auf die Beine bringen spraviti na noge, dvigniti na noge; auf die Beine helfen pomagati na noge; jemandem ein Bein stellen podstaviti (komu) nogo; etwas am Bein haben/ jemandem am Bein hängen bremeniti, obremenjevati (koga); sich etwas ans Bein hängen obremeniti se z; schwach auf den Beinen sein biti slab, oslabljen; auf schwachen Beinen na šibkih nogah; auf die Beine fallen pasti na noge, znajti se; jemandem in die Beine fahren prestrašiti (koga), iti do kosti; mit einem Bein in... z eno nogo v (grobu, zaporu ...)

bekommen^*

1. (erhalten) dobiti, dobivati; zadobiti, zadobivati

2. (v podobnih zvezah naznačuje začetek dejanja:) Hunger bekommen postati lačen; Angst bekommen zbati se, začeti se bati; Risse bekommen razpokati; einen Schrecken bekommen prestrašiti se; eine Krankheit bekommen zboleti; zu Gesicht bekommen uzreti

3. einen Bus, Zug usw.: ujeti

4. (gut tun) prijati, prilegati se, koristiti

5. fertig bekommen skončati; figurativ er bekommt es fertig zu ... čisto podobno bi mu bilo, da bi ...

blu

A) agg. invar. (temno) moder:
avere il sangue blu, essere di sangue blu biti modre krvi
prendersi una fifa blu pog. na smrt se prestrašiti

B) m

1. modra barva, modrina:
blu elettrico lesketajoča se modra barva

2. modrilo, modro barvilo:
blu di metilene metilensko modrilo
blu di Parigi, di Prussia pariško, prusko modrilo

breeze² [bri:z] samostalnik
vetrič
sleng prepir, pričkanje
figurativno novica, glas

to have (ali get) the breeze up razjeziti se; prestrašiti se
ameriško to fan the breeze čas zapravljati
pogovorno it's a breeze to je igrača

bu-bú moški spol bavbav, strašilo; ptičje strašilo

hacer el bu-bú prestrašiti

budēllo m (f pl. -la, m pl. -li) (moška množinska oblika se rabi v prenesenem pomenu)

1. pl. pog. črevo; drobovje:
empirsi le budella nabasati se
cavare le budella pren. razparati trebuh, dati čreva sončit
sentirsi tremare, torcere, rimescolare le budella pren. prestrašiti se

2. pren. cev:
un budello di gomma per annaffiare gumijasta cev za zalivanje

3. ozka ulica; ozek hodnik

calare

A) v. tr. (pres. calo)

1. spustiti, spuščati:
calare un secchio nel pozzo spustiti vedro v vodnjak
calare le vele spustiti jadra
calare il sipario pren. prenehati (dejavnost)
calare le brache pren. pog. prestrašiti se, v hlače se podelati
calarla a qcn. pren. zagosti jo komu

2. (pri pletenju) spustiti, spuščati

3. igre vreči karto

4. mat.
calare la perpendicolare začrtati pravokotnico

B) v. intr.

1. spustiti, spuščati se; vpasti, vpadati:
i lupi affamati calano al piano lačni volkovi se spuščajo v dolino

2. padati; upadati, pojemati, znižati se; manjšati se:
è calato di peso, volume, lunghezza, durata znižala se je teža, prostornina, zmanjšala se je dolžina, trajanje
la benzina è calata bencin se je pocenil
è calato nella stima upadel mu je ugled

3. zaiti, zahajati:
il sole cala sonce zahaja

C) ➞ calarsi v. rifl. (pres. mi calo) spustiti, spuščati se

carne ženski spol meso; mesna jed; meso pri sadju; koža (barva)

carne adobada nasoljeno meso
carne ahumada prekajeno meso
carne asada pečeno meso, pečenka
carne de caballo konjsko meso
carne de cañón topovska hrana
carne congelada zmrznjeno meso
carne de conserva konzervirano meso
carne estofada praženo meso
carne de gallina kuretina; kurja polt, groza
carne helada zmrznjeno meso
carne sin hueso meso brez kosti; sinekura, mastna služba
carne en lata meso v konzervah
carne de membrillo kutinovo meso
carne magra pusto meso
carne de pelo meso zajcev itd. (vseh živali, ki se prodajajo s kožo)
carne de pluma meso perutnine
carne de puerco svinjina
carne salvajina divjačina
carne seca suho meso
carne tierna mehko meso
carne de vaca govedina
color carne barve mesa (npr. nogavice)
conserva de carne mesna konserva
mosca de carne zapljunkarica (muha)
hacer carne pobiti, ubiti (zveri); raniti
poner toda la carne en el asador vse na eno karto staviti
salirle a uno carne de gallina prestrašiti se, kurjo polt dobiti
ser uña y carne biti ena duša in eno telo
no ser carne ni pescado ne biti ne ptič ne miš
tener carne de perro imeti železno naravo
tomar carne utelesiti se
en carne y hueso pravcati, prav sam, živ
carnes blancas belo meso
carnes negras meso črne divjačine
en (vivas) carnes gol, nag
echar (poner, criar, tomar) carnes zrediti se
abrir las carnes a azotes pretepsti
estar en carnes biti rejen, biti debel
perder carnes shujšati
tener buenas carnes biti dobro rejen in svežega videza
me tiemblan las carnes ves se tresem