Franja

resident [rézidənt]

1. samostalnik
prebivalec, rezident (v mestu, kraju); duhovnik, ki biva v kraju svojega službovanja

Resident predstavnik britanske vlade na indijskem dvoru ali v koloniji, rezident

2. pridevnik
stalno bivajoč (v kraju, v hiši); domač, stalno nameščen v ustanovi
figurativno pripadajoč, v rokah, ki je (se nahaja) v čem, priroden; nameščen (in v)
zoologija ki se ne seli (zlasti o pticah)

resident population stalno prebivalstvo
a resident surgeon v bólnici stanujoč kirurg
a right resident in the people ljudstvu pripadajoča pravica
to be resident in biti (nahajati se) v rokah, pripadati

rurale

A) agg. kmetijski, kmečki; poljedelski:
banca rurale zadružna posojilnica
popolazione rurale kmečko prebivalstvo

B) m kmečki človek, kmet

sparse [spa:s] pridevnik (sparsely prislov)
redek; redko posejan, raztresen

sparse hair redki lasje
a sparse population redko prebivalstvo
sparsely populated redko naseljen

svet¹ [é] moški spol (-a; -ovi)

1. (kozmos) die Welt
svetovi množina Welten množina

2.
ta svet diese Welt; das Diesseits
oni/drugi svet das Jenseits (poslati na drugi svet ins Jenseits befördern)
zgornji svet die Oberwelt
spodnji svet religija die Unterwelt, biblično: der Scheol
slika/podoba sveta das Weltbild
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
občutek, kot da bo konec sveta die Weltuntergangsstimmung
pričakovanje konca sveta die Endzeiterwartung
drevo sveta mitologija der Weltenbaum
zapustiti svet aus der Welt gehen

3. naš planet: die Welt
Novi svet Neue Welt
Stari svet die Alte Welt
pradavni svet Urwelt
vzhodni svet der Orient, das Morgenland
zahodni svet der Okzident, das Abendland
tretji svet die dritte Welt
ves svet die ganze Welt
po vsem svetu in der ganzen Welt
prepotovati ves svet in der ganzen Welt herumkommen
… sveta Welt-
(atlas der Weltatlas, prebivalstvo die Weltbevölkerung, zemljevid die Weltkarte)
pol sveta die halbe Welt

4. (svetovne razmere) die Welt
… sveta Welt-
(izboljševalec der Weltverbesserer, občutenje das Weltgefühl, zaničevalec der Weltverächter)
|
tek sveta der Lauf der Dinge
ki je videl dosti sveta [vielgereist] viel gereist
ki pozna svet in življenje weltkundig
ki pretresa svet welterschütternd
ki spreminja svet weltverändernd
gledati svet skozi rožnata očala die Welt durch die rosige Brille sehen
od tega ne bo konec sveta figurativno davon geht die Welt nicht unter
nehvaležnost je plačilo sveta Undank ist der Welt Lohn
videti dosti sveta weit herumkommen
zagledati luč sveta das Tageslicht erblicken, zur Welt kommen
odprt k svetu/za svet weltoffen
na svet auf die Welt
na svetu auf/in der Welt
na tem svetu dahier, in dieser Welt
priti na svet auf die Welt kommen
na onem/drugem svetu im Jenseits
najboljši na svetu der weltbeste
to je na svetu vseeno das ist piepegal/schnurzegal
tako je pač na svetu das ist der Lauf der Welt
za nič na svetu um nichts in der Welt
za vse na svetu um alles in der Welt
o svetu von der Welt, über die Welt
predstava o svetu das Weltbild
od tega sveta von dieser Welt
odmaknjen od sveta weltabgeschieden
odmaknjenost od sveta die Weltabgeschiedenheit
okoli sveta (rund) um die Welt
potovanje okoli sveta die Weltreise, strokovno: die Erdumrundung
po svetu durch die Welt
po vsem svetu to pričakujejo ipd.: weltweit
razgledati se po svetu sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen
pred svetom vor der Welt
pred vsem svetom vor aller Welt
beg pred svetom die Weltflucht
zapiranje pred svetom die Selbstabkapselung
s sveta aus der Welt
spraviti s sveta aus der Welt schaffen
sprt s seboj in s svetom mit sich und der Welt zerfallen
usmerjen/naravnan v ta svet weltzugewandt
živeti v nekem drugem svetu wie auf einem fremden Stern leben
za svet für die Welt, um die Welt
za ves svet ne um nichts auf der Welt, nie im Leben
pomemben za ves svet weltbewegend
za nič na svetu für kein Geld dieser Welt

total, e, aux [tɔtal, to] adjectif celoten, totalen, popoln; skupen; splošen; masculin skupno število, skupna količina, celota, vsota

au total v celoti, skupno, vse skupaj; če vse upoštevamo
(populaire) au total skratka, konec koncev
guerre féminin totale totalna vojna
prix masculin total celotna, globalna cena
dans l'obscurité totale v popolni temi
somme féminin totale celotna vsota
vente féminin totale popolna razprodaja
le total de la population celotno prebivalstvo
faire le total sešteti, izračunati skupno vsoto
cela fait un million de dinars au total skupno to znaša milijon dinarjev
au total, c'est une bonne affaire konec koncev, če vse upoštevamo, je to dober posel
au total, on n'a rien fait skratka, ničesar nismo naredili

town [táun] samostalnik
mesto

the town mesto, mestno življenje; mestna občina (uprava); mestno prebivalstvo; mestni volivci
to town v mesto, britanska angleščina zlasli v London
out of town zunaj mesta, ne v mestu, na deželi, na potovanju
town and gown prebivalci in študentje mest Oxforda in Cambridgea
town clerk mestni sekretar (najvišji mestni uradnik)
town council mestni (občinski) svet
town councillor mestni (občinski) svétnik
town crier mestni izklicevalec, oklicevalec
town hall mestna posvetovalnica
town house hiša v mestu (v nasprotju s hišo na deželi); britanska angleščina rotovž; ameriško, olepševalno mestna ubožnica
town planning mestno planiranje
town rates občinske (mestne) dajatve
town major britanska angleščina, vojska poveljnik mesta
county town glavno mesto grofije (pokrajine)
girl of town, woman of town prostitutka
man about town svetski človek, lahkoživec; eleganten brezdelnež
he is the talk of the town vse mesto govori o njem
to go up to town iti v mesto, (zlasti britanska angleščina) v London
to go to towns! imeti uspeh, uspešno (kaj) opraviti
to paint the townred vznemiriti mesto z velikim hrupom, z razgrajanjem
to take to town sleng zmesti, zmešati, zbegati

transplanter [-plɑ̃te] verbe transitif presaditi; prenesti; preseliti

transplanter des populations d'un pays dans un autre preseliti prebivalstvo iz ene dežele v drugo
cette famille s'est transplantée au Canada ta družina se je preselila v Kanado

urbain, e [ürbɛ̃, ɛn] adjectif

1. mestni

les populations urbaines mestno prebivalstvo
chauffage masculin urbain mestno toplovodno ogrevanje

2. vljuden

urban [ə́:bən] pridevnik
mestni

urban municipality mestna občina
the urban population mestno prebivalstvo
urban transport mestni promet
urban district mestni okraj (okoliš)

vacue-faciō -ere -fēcī -factum, pass. vacue-fīō -fierī -factus sum (ixpt. iz vacuus in facere, fierī)

1. prazniti, izprazniti (izpraznjevati), sprazniti (spraznjevati), v pass. prazniti, izprazniti (izpraznjevati) se, sprazniti (spraznjevati) se: Scyrum vacuefecit N. je izpraznil, je preselil prebivalstvo, „je razljudil“, morte … uxoris novis nuptiis (dat.) domum vacuefecisti Ci., alicui locum in cenā vacuefacere Macr. narediti komu prostor, umakniti se komu, adventu tuo subsellia vacuefacta sunt Ci., possessiones vacuefactae N. zapuščena, brez gospodarja; vacuefacere aliquid aliquā re vzeti čemu kaj, vzeti (izdreti, potegniti, izvleči) kaj iz česa, oprostiti kaj česa, rešiti kaj česa: fasces securibus Val. Max., venas inediā Macr., aliquem totis praecordiis Ap., turpi sentina exercitus vacuefactus Val. Max.

2. metaf. narediti (delati) kaj nepotrebno, odpraviti (odpravljati): circumcisiones Lact.

Opomba: Pass. soobl. vacēfit Lucr.

velemésten (propio) de (una) gran ciudad

velemestno prebivalstvo la población de las grandes ciudades

velikomésten (propio) de (una) gran ciudad

velikomestno prebivalstvo la población de las grandes ciudades

vznemíriti (-im) | vznemírjati (-am)

A) perf., imperf.

1. allarmare, angustiare, impensierire, inquietare, turbare; eccitare; disturbare:
novica je vznemirila prebivalstvo la notizia allarmò la popolazione
koga vznemirjati za prazen nič disturbare una persona per un nonnulla
vznemiriti komu vest turbare la coscienza di qcn.
spolno vznemiriti eccitare sessualmente

2. allarmare, inquietare; spaventare:
preleti sovražnih letal so vznemirili mesto la cittadinanza era allarmata per i voli di ricognizione dell'aviazione nemica

3. agitare, sconvolgere, rompere:
strel je vznemiril tišino uno sparo ruppe il silenzio
veter vznemirja veje il vento agita i rami

B) vznemíriti se (-im se) | vznemírjati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. inquietarsi, turbarsi; spaventarsi; eccitarsi:
vznemirjati se za vsako malenkost turbarsi per ogni nonnulla
spolno vznemiriti se eccitarsi sessualmente

Zemlj|a [ê] ženski spol (-e) astronomija die Erde
… Zemlje Erd-
(kroženje der Erdumlauf, magnetizem der Erdmagnetismus, obseg der Erdumfang, polmer der Erdradius, satelit der Erdsatellit, geološka zgodovina die Erdgeschichte, gibanje die Erdbewegung, rotacija die Erdrotation, prebivalstvo die Erdbevölkerung, središče der Erdmittelpunkt, vrtenje die Erdumdrehung, Erddrehung); religija Erden- (naročje der [Erdenschoß] Erdenschoss)
med nebom in Zemljo zwischen Himmel und Erde
na Zemlji figurativno auf Erden, auf diesem Stern
raj na Zemlji das Paradies auf Erden
znanosti o Zemlji Geowissenschaften množina
od Zemlje odbita svetloba das Erdlicht
proti Zemlji erdwärts
izginiti z obličja Zemlje vom Erdboden verschwinden

γένος, ους, τό (γίγνομαι, lat. genus) I. abstraktno: rojstvo, rod, sorodstvo; pos. visoki, plemeniti rod, plemstvo, pokolenje; ἐν γένει εἰμί τινι sem v (so)rodu s kom, οἱ ἐν γένει sorodniki. II. konkretno: kar se je rodilo ali nastalo: 1. dete, otrok, potomec; pl. potomstvo, potomci. 2. družina, rodbina, rodovina, obitelj. 3. pleme, rod, sorodniki; domovina; prebivalstvo, narod; γένει ὕστερος mlajši. 4. vrsta, rod; pri živalih: pleme, pasma; naravni spol, število, stan. 5. človeški rod, generacija, doba, vek.

πλῆθος, ους, τό ep. πληθύς, ύος, ἡ (πίμπλημι) [dat. ep. πληθυῖ] 1. veliko število, množica, čete; ljudska množica, ljudstvo, prebivalstvo; velika množica, preprosti narod, ljudski zbor; večina, premoč; ljudska vlada, demokratija; vojska; πλήθει ὄψεως δεινοί pogled na veliko množico je strašen; στρατοῦ πλῆθος mnogoštevilna vojska, τῷ πλήθει po številu, ἐς πλῆθος številno, obilno; ὡς ἐπὶ τὸ πλῆθος navadno, večinoma. 2. obseg, dolgost, širokost, velikost, raztezanje.

вырезывать/вырезáть, вырéзать izrezovati, izrezati;
в. население pobi(ja)ti prebivalstvo