Franja

einstehen^*

1. einstehen für jamčiti za; den Schaden: povrniti škodo

2. (antreten) nastopiti, začeti delati/študirati

Ersatz, der, nadomestek, nadomestilo; Ersatz leisten dati nadomestilo; der Aufwendungen: povračilo; (Schadenersatz) odškodnina, von Schaden: povračilo škode; Sport , Heerwesen, Militär zamenjava, rezerva; als Ersatz für namesto; zum Ersatz verpflichtet dolžan povrniti škodo

frais² [frɛ] masculin pluriel stroški, izdatki; pristojbine

à frais communs na skupne stroške
à grands frais z velikimi stroški
à peu de frais z majhnimi stroški, poceni
à nos frais na naše stroške
aux frais de mon père na stroške mojega očeta
aux frais de la princesse (populaire), de l'Etat na državne stroške
y compris les frais skupaj z vsemi stroški
exempt de frais, sans frais brez stroškov
frais d'achat, d'acquisition nabavni stroški
frais accessoires, divers postranski, razni stroški
frais d'administration upravni stroški
frais de chauffage, d'éclairage, de construction, de déménagement stroški za kurjavo, razsvetljavo, za gradnjo, za selitev
frais de déplacement potni stroški
frais d'entretien vzdrževalni stroški
frais d'expédition odpravni stroški (za pošiljatev)
frais d'exploitation, d'opération obratovalni stroški
frais de fabrication, de publicité stroškt za izdelavo, za reklamo
frais d'impression tiskarski stroški
frais de remboursement pristojbine za povzetje
frais de subsistance življenjski stroški
frais de transport prevoznina
frais de voyage potni stroški
compte masculin de frais (ob)račun stroškov, stroškovnik
faux frais stranski, nepredvideni stroški
menus frais mali izdatki
réduction féminin des frais zmanjšanje stroškov
total masculin des frais encourus skupni stroški
tous frais faits po odbitku vseh stroškov
condamner quelqu'un aux frais (juridique) obsoditi koga na poravnavo stroškov
entraîner des frais povzročati stroške, biti povezan s stroški
en être pour ses frais ničesar ne dobiti za stroške, ki smo jih imeli
faire, supporter les frais de quelque chose plačati, poravnati stroške za kaj
faire les frais de la conversation voditi pogovor, biti glavni besednik
faire ses frais priti na svoj račun (tudi figuré)
faire, occasionner des frais povzročiti stroške
faire face aux frais plačati, poravnati stroške
intervenir dans les frais prevzeti del stroškov
se mettre en frais pour quelqu'un stroške si delati, si nakopati za koga; zelo se truditi
se mettre en frais d'amabilités biti nad vse ljubezniv
rembourser les frais povrniti stroške

gasto moški spol izdatek, strošek, poraba; zapitek

hacer el gasto denar izdatí
pagar el gasto plačati zapitek
es lo que hace el gasto to je glavna stvar
gastos accesorios stranski izdatki
a gastos comunes na skupne stroške
gastos de correo poštne pristojbine
gastos e ingresos izdatki in dohodki
gastos de translado selitveni stroški
gastos de transporte prevozni stroški
gastos de viaje potni stroški
presupuesto de los gastos proračun izdatkov
originar (traer consigo) gastos biti povezan s stroški
reembolsar los gastos povrniti stroške
resarcirse de los gastos dobiti povrnjene stroške

haber moški spol imetje, premoženje; mezda, plača

haber monedado gotovina, denar
debe y haber dolg in imetje
pasar al haber povrniti (znesek)
haberes pl premoženje, dohodki; terjatve

harmless [há:mlis] pridevnik (harmlessly prislov)
neškodljiv; nestrupen (kača); nedolžen, nič hudega sluteč

pravno, ekonomija to hold (ali save) s.o. harmless povrniti komu škodo

harness¹ [há:nis] samostalnik
konjska zaprega; listno brdo pri statvah; nosilno ogrodje pri nahrbtniku; jermenje pri padalu
zgodovina oklep

double harness dvovprega, šaljivo zakonski jarem
figurativno in harness vprežen v delo
to die in harness umreti sredi dela
to get back into harness povrniti se na delo po dopustu
to work (ali run, mark) in double harness delati s partnerjem, imeti partnerja pri delu; figurativno poročiti se, biti poročen

heap² [hi:p] prehodni glagol
kopičiti, nakopičiti, nametati (up, together)

to heap favours upon s.o. obsipati koga z dobrotami
to heap coals of fire on s.o.'s head povrniti zlo z dobroto
to heap insults upon s.o. obmetavati koga z žalitvami

in-grātus 3, adv. -ē

1. neprijeten, neljub, neprijazen, zoprn, nepriljubljen, nevšeč(en): Q., Lact., ne aut invisa diis oratio nostra aut ingrata videatur Ci., fuit haec oratio non ingrata Gallis C., ipsi aculei mihi non ingrati acciderunt Ci., ubi severitas periculosa est, liberalitas ingrata Ci., ingrata Veneri superbia H., vita, otium H., labor V., ei non ingratus T. njemu priljubljen, i. frons Pr. neprijazen, uporen obraz, ingrate successus hominum O., Tiberio haud ingratum accidit turbari res Orientis T., iocus O., somni Pr., ingrata senioribus Cu.

2. brez zahvale, ne(hvaležno) priznan, nehvaležno sprejet, brezkoristen, nekázen, neugoden, nepovoljen: si ea ingrata esse sentiam, non committam Ci., ingrate servire alicui O. brez priznanja, ingratus labor S. ki ne najde priznanja, nèkázen, pericula V., dona odiosa ingrataque Pl., odores O., et id erit ingratum Ter. in za to ne boš deležen nobene zahvale, omnia sunt ingrata Cat., humeri Stat., ingratum ad vulgus iudicium L.

3. nehvaležen: Cu., Iuv., Q., Suet., quae amicitia potest esse inter ingratos? Ci., illud vero est hominis ingrati Ci., negat ingratis civibus fecisse se, quae fecerit Ci., magno animo cedere ex ingratā civitate Ci., ingrata tua Pr. ki se ne da lahko zadovoljiti, nihil cognovi ingratius Ci., ingratissimus omnium Sen. ph., ingratus in Democritum Ci., in amicos Corn., adversus beneficium Sen. ph., vir adversus merita ingratissimus Vell., mulier contra patronum suum ingrata Paul., i. suae condicioni, caelestibus beneficiis Lact., manifestis beneficiis Aug., ingrate necessitudinis nomen repudiare Ci., rem ingrate ferre T. nehvaležnega se izkaz(ov)ati; pren.: o terram ingratam, si hunc civem eiecerit! Ci., i. forum O., animus Ci., urbes ingratae in principes L., cinis V. ki ne more usluge povrniti, ingluvies H. nenasitno, ne ingratus in referendā gratiā videretur Ci., ager non ingratus Mart. rodovitno, arcus Val. Fl., onus Cat.; pesn.: ingratus salutis V. nehvaležen za ...

intégralement [-gralmɑ̃] adverbe v celoti, celotno

rembourser intégralement ses dettes v celoti povrniti svoje dolgove

intérêt [ɛ̃terɛ] masculin korist, prid, interes; dobiček; zanimivost, važnost; sebičnost, koristoljubje, egoizem; (večinoma v pluriel) obresti, obrestovanje, koristi, interesi

intérêts arriérés zaostale obresti
intérêts compensatoires odškodninske obresti
intérêt(s) composé(s) obrestne obresti
intérêts courants tekoče obresti
intérêts créanciers, créditeurs aktivne obresti
intérêts débiteurs, passifs pasivne obresti
intérêts dus, échus dolgovane, zapadle obresti
intérêt de l'Etat državni interes
intérêts moratoires, de retard zamudne obresti
intérêt particulier sebičnost
intérêt public, commun javni, obči interes
il y a intérêt želeti je
il a tout intérêt v njegovem interesu je
c'est dans votre intérêt to je v vašem interesu
affaire d'intérêt denarna zadeva
calcul masculin des intérêts obrestm račun
film masculin sans intérêt nezanimiv film
paiement masculin des intérêts plačanje obresti
dommages-intérêts pluriel nadomestilo za škodo, odškodnina
sans intérêts brez obresti, brezobresten
prêt masculin à intérêt posojilo proti obrestim
rapportant des intérêts donašajoč obresti, obrestujoč se
sphère féminin, zone féminin d'intérêts (politique) interesno področje
taux masculin d'intérêt obrestna mera
intérêt(s) simple(s) navadne, enostavne obresti
intérêt usuraire oderuške obresti
agir par intérêt delati iz sebičnosti
agir dans l'intérêt d'un ami delati v prijateljevem interesu
agir contre ses propres intérêts delati proti svojim lastnim interesom, sam sebi jamo kopati
avoir des intérêts dans quelque chose biti udeležen pri čem
bonifier des intérêts poravnati, plačati, povrniti obresti
concilier les intérêts uskladiti interese
embrasser les intérêts de quelqu'un zavzeti se za koga, potegniti s kom
bien entendre ses intérêts dobro se razumeti na svoje koristi
éveiller l'intérêt zbuditi zanimanje
faire une déclaration du plus haut intérêt dati nad vse važno izjavo
joindre l'intérêt au capital, capitaliser les intérêts pridati, pripisati obresti glavnici
mettre, placer à intérêt obrestonosno naložiti
prêter à intérêt posoditi proti obrestim
prendre intérêt à quelque chose zanimati se za kaj
ressentir un vif intérêt pour quelque chose začutiti, dobiti veliko zanimanje za kaj
(rap)porter des intérêts donašati obresti, obrestovati se
susciter de l'intérêt zbuditi zanimanje
veiller aux intérêts de quelqu'un varovati koristi, interese kake osebe

izdátek gasto m

manjši (večji) izdatki gastos menores (mayores)
državni izdatki gastos públicos
osebni izdatki gastos de personal
stranski izdatki gastos accesorios
izdatki za reklamo (za reprezentanco) gastos de propaganda (de representación)
proračun izdatkov presupuesto m de los gastos
na skupne izdatke a gastos comunes
izdatki in dohodki gastos e ingresos
biti povezan z izdatki traer consigo (ali originar) gastos
povrniti izdatke reembolsar los gastos
dodatni (izredni, nepredvideni, tekoči) izdatki gastos adicionales (extraordinarios, imprevistos, corrientes)
nobenih izdatkov se ne bati no ahorrar gastos

izplača|ti (-m) ausbezahlen, auszahlen; (povrniti) zurückerstatten; odpravnino: abfinden
izplačati se sich auszahlen, sich bezahlt machen, sich lohnen, sich rechnen
ki se izplača lohnend

izpláčati to pay out (off, down)

izpláčati v gotovini to pay cash, to pay cash down; (dolg) to pay off, to settle; to square up with one's creditors; (stroške) to defray; (razliko) to balance; (menico v polnem) to honour a bill; to take up a bill; (povrniti) to refund, to repay, to compensate
izpláčati se (biti vreden truda) to pay (well); to prove (ali to be) profitable (ali remunerative); to be worth the trouble (ali one's while)
ki se izplača (rentabilen) rewarding
izplača se it pays, it is worth the money
komaj se izplača (iti) it's hardly worth while (going)
kmetu se izplača, da... it pays a farmer to (nedoločnik)
izplača se vedeti it is worth knowing
ne izplača se it doesn't pay, it is not worth while (ali the trouble)
to potovanje se izplača this journey is worth the money
ni se izplačalo (ni bilo vredno tolikšnega truda) the game wasn't worth the candle

make^*2 [méik]

1. prehodni glagol
delati, napraviti; izdelati, izdelovati (from, of, out, of iz)
predelati, predelovati, tvoriti, oblikovati (to, into v)
pripraviti (kavo, čaj); uvesti (pravila, zakone), sestaviti, spisati (pesem); zbrati (glasove); ustvariti
figurativno napraviti kaj iz koga (to make a doctor of s.o.)
povzročiti, prinašati (zadovoljstvo); pokazati se, postaviti, biti (she makes him a good wife)
znesti, znašati; imenovati za (he was made a general)
(z nedoločnikom brez "to" v aktivu, s "to" v pasivu) pripraviti koga do česa (they made him talk, he was made to talk)
meniti, misliti, predstavljati si (what do you make of it)
pogovorno imeti koga za kaj (I make him an honest man)
zaslužiti, ustvariti dobiček; doseči (hitrost), premeriti (pot)
sleng zapeljati, posiliti; prispeti (ladja v pristanišče), doseči
navtika zagledati (kopno)
britanska angleščina jesti; imeti (govor); mešati karte
elektrika spojiti
ameriško, sleng identificirati koga

2. neprehodni glagol
nameniti se, poskusiti, napotiti se, peljati (pot) razprostirati se, teči (reka) (to)
nastopiti (plima), naraščati (voda)
figurativno povzročiti, pripeljati do

to make advances truditi se koga pridobiti
to make no account of ne ozirati se na kaj
to make allowance for upoštevati, biti uvideven
to make amends for odškodovati, oddolžiti se za kaj
to make angry zjeziti
to make an appointment dogovoriti se za sestanek
to make as if (ali as though) pretvarjati se, hliniti
as you make your bed so you must lie upon it kakor boš postlal, tako bož ležal
to make a bag imeti dober lov
to make the bed postlati
to make believe pretvarjati se, hliniti
to make a bid for truditi se za, potegovati se za kaj
to make bold drzniti si, upati si
to make no bones about povedati odkrito brez strahu, požvižgati se na kaj
to make one's bread vzdrževati se sam
sleng to make book ilegalno sklepati stave na konjskih dirkah
this book makes good reading ta knjiga se dobro bere
to make or break s.o. pripeljati koga do uspeha ali poloma
to make a clean breast of priznati, olajšati si srce
to make bricks without straw delati nekaj neizvedljivega
to make the best of izkoristiti kar najbolje, napraviti kar se le da, sprijazniti se s čim
to make cards mešati karte
to make certain prepričati se
to make clear objasniti, razložiti
to make the door upon s.o. zapreti komu vrata
to make a difference to biti važno, spremeniti stvar
to make s.th. do; ali to make do with a.th. zadovoljiti se s čim
to make no doubt ne dvomiti
to make both ends meet shajati s svojimi sredstvi, prilagoditi izdatke dohodkom
to make eyes at spogledovati se, zaljubljeno koga gledati
to make an effort potruditi se
to make excuses opravičevati se, izgovarjati se, izvijati se
to make an example of eksemplarično kaznovati
to make an exhibition of o.s. spozabiti se
to make faces at pačiti se komu
to make a face nakremžiti se
to make a figure zgledati smešen
to make a fire zakuriti
you are made for this job si kot ustvarjen za to delo
to make one's fortune obogateti
to make a fool of o.s. biti za norca
to make a fool of s.o. imeti koga za norca
to make free with brez zadrege uporabljati, razpolagati s čim
to make friends with sprijateljiti se s kom
to make fun (ali game) of zasmehovati koga, zafrkavati
to make a go of uspeti v čem
to make good uspeti
to make s.th. good povrniti, kriti, nadoknaditi
to make a hash of pokvariti, zavozlati (zgodbo)
to make a habit of it priti v navado
to make haste pohiteti
to make hay pospraviti seno
to make hay of napraviti zmešnjavo
to make hay while the sun shines kovati železo dokler je vroče
to make head(way) napredovati
to make headway against premagati (težave)
not to make head or tail of ne razumeti
ameriško to make a hit postati popularen
to make o.s. at home biti kakor doma
ameriško to make it uspeti
navtika to make it so izvršiti nalog
to make it hot for s.o. naščuvati javnost proti komu, preganjati koga
to make things šaljivo gladko izpeljati (da teče kot po maslu)
ameriško to make a killing nenadoma zaslužiti ali priti do denarja
to make known sporočiti, objaviti
to make land zagledati kopno, pripluti v pristanišče
to make light (ali little) of podcenjevati, nalahko jemati
sleng to make like posnemati
to make a living preživljati se
to make one's own life živeti svoje življenje, hoditi svojo pot
to make love to ljubimkati, spolno občevati s kom
to make one's mark napraviti karijero, izkazati se
to make one's mark on vtisniti svoj pečat
to make or mar pripeljati do uspeha ali poloma
to make a match dobro se omožiti (oženiti)
to make a good meal dobro jesti
to make merry hrupno proslavljati, bučno se veseliti
to make minoemeat of izpodbiti, popolnoma premagati
to make a monkey out of osmešiti koga
to make money dobro zaslužiti, obogateti
to make the most of čim bolj izrabiti
to make a mountain out of a molehill napraviti iz muhe slona
to make mouths at pačiti se komu
to make s.o.'s mouth water vzbuditi zavist ali željo
to make move lotiti se česa, odpraviti se, kreniti
to make much of ceniti, pripisovati važnost čemu, imeti od česa veliko koristi
to make a name for o.s. napraviti si ime
to make a night of it prekrokati vso noč
to make a noise in the world postati slaven, zasloveti
to make nothing of ne razumeti, biti zmeden
to make of tolmačiti, razlagati si
to make one of priključiti se
to make the pace voditi, diktirati tempo
to make passes at objemati, ljubkovati, dvoriti
to make peace skleniti mir
to make one's pile obogateti, spraviti denar na kup
to make a play for poskužati pridobiti
to make a plunge lotiti se brez pomisleka, visoko staviti
navtika to make port pripluti v pristanišče
to make a point of vztrajati pri čem, predvsem se potruditi
to make a price nastaviti ceno
to make a practice of imeti navado, navaditi se
to make a racket biti zelo hrupen, razgrajati
to make ready pripraviti
to make the rounds obhoditi (stražar)
to make sail odpluti, odjadrati
to make o.s. scarce izginiti
to make a scene napraviti komu neprijetno sceno
to make no secret of ne prikrivati, odkrito pokazati ali povedati
to make shift with pomagati si, nekako urediti
to make s.o. sit up koga zelo presenetiti
to make a good (poor) showing dobro (slabo) se izkazati
to make it snappy podvizati se
to make s.o. sore razjeziti koga
to make a splash napraviti senzacijo
to make a speech imeti govor
to make great strides hitro napredovati
to make a stab at poskusiti kaj narediti
navtika to make sternway ritensko pluti, zaostajati, nazadovati
to make a stand zaustaviti se, postaviti se v bran (vojska)
to make sure prepričati se
to make a clean sweep of dobro pomesti, vse odstraniti
to make tick pripraviti do dela
to make good time hitro napredovati
this makes the 10th time to je že desetič
to make a good thing of obrniti v svojo korist
to make a touch sposoditi si, poskušati si sposoditi
to make hacks for odpraviti se kam, napotiti se
ameriško to make the team biti sprejet v moštvo
to make a train ujeti vlak
to make a trial of poskusiti, preizkusiti kaj
to make o.s. understood jasno se izraziti
to make use of uporabiti kaj
to make way utreti si pot, napredovati
to make one's way in the world uspeti v življenju
to make one's way out oditi
to make way for umakniti se komu
to make s.o. out of his wits spraviti koga ob pamet
to make war upon vojskovati se s kom
navtika to make heavy weather prebijati se po razburkanem morju
to make short work of hitro kaj končati
to make water scati

mal moški spol zlo; bol(ečina); škoda; nesreča; bolezen, trpljenje

mal de los aviadores višinska bolezen letalcev
mal caduco božjast
mal de estómago bolečine v želodcu
mal de madre histerija
mal de(l) mar morska bolezen
mal napolitano, mal francés, mal gálico sifilis
mal de ojo zli pogled, začaranje s pogledom
mal venéreo spolna bolezen
devolver mal por mal povrniti milo za drago
mal haya él que... gorje tistemu, ki ...!
no hay mal que por bien no venga tudi nesreča ima kaj dobrega

medicine¹ [méd(i)sin] samostalnik
zdravilo; medicina, zdravstvo; čarovnija (pri Indijancih)

forensic medicine sodna medicina
to give s.o. some of his own medicine povrniti milo za drago
to take one's medicine vzeti zdravilo; figurativno sprejeti kazen, požreti hudo pilulo
ameriško, sleng he is bad medicine je nevaren človek

moneda ženski spol novec, kovanec; vrednota, valuta, denar

moneda de cobre bakreni novci
moneda falsa ponarejen novec
moneda de oro zlatnik, zlata valuta
moneda suelta drobiž
cambio de moneda menjava denarja
casa de /a moneda kovnica
acuñar, batir moneda kovati denar
papel moneda papirnati denar
pagar con (ali en) la misma moneda povrniti milo za drago
colección de monedas zbirka kovancev

nadomesti|ti (-m) ersetzen, substituieren; (povrniti stroške ipd.) erstatten, čas: abgelten; (nadoknaditi) wettmachen, einholen, hereinbringen; (zamenjati) vertauschen, (spremeniti) umwandeln

nectō -erē, nexī ali nexuī, nexum

1. (z)vezati, zavez(ov)ati, (za)vozlati, povez(ov)ati, privez(ov)ati, navez(ov)ati, pritrditi (pritrjevati), doda(ja)ti, spe(nja)ti, strniti (strnjevati), (z)viti, zvi(ja)ti, ovi(ja)ti, spojiti (spajati), (s)plesti (spletati), (iz)vesti, zaplesti (zapletati): necte tribus nodis ternos colores V., apricos necte flores, necte meo Lamiae coronam H., nexa corona O. spleten venec, n. laqueum H., Medo nectis catenas H., pedibus talaria nectere V. na noge si privezati krilate čevlje, caput olivā V. ovi(ja)ti si glavo z oljko, comam myrto O. ovi(ja)ti si lase z mirto, bracchia n. O. (plesaje kolo) prepletati roke, colla lacertis n. O. objeti koga okoli vratu, okleniti se koga okoli vratu, nodum informis leti trabe nectit ab alta V. pripne vozel (zanko) visoko na gredi (da je visel(a) navzdol); pren.: iam tibi compedes nectimus Plin. iun.; pesn.: Africus in glaciem frigore nectit aquas Pr. strdi (zamrzne) z mrazom v led.

2. occ. kot jur. t. t. v zaporu zaradi dolgov (z)vezati, vkleniti (vklepati), v spone da(ja)ti, vkleniti (vklepati), nadeti verige: nectierque (nectier star. inf. pr. pass.) postea desitum Ci., necti desierunt L., nexum se dare alicui ob aes alienum ali ob aes grave L., Val. Max. izročiti se komu v zapor (pripor) zaradi dolgov. Od tod subst. pt. pf.
a) nexus -ī, m suženj (podložnik) zaradi dolgov (tj. dolžnik, ki ni mogel povrniti dolgov in je bil zato izročen svojemu upniku, da je za dolg sam jamčil s svojim telesom): liber, qui suas operas in servitute pro pecunia quadam debebat dum solveret, nexus vocatur Varr., deinceps et qui ante fuerant, creditoribus tradebantur, et nectabantur alii L., nexi, vincti solutique, se undique in publicum proripiunt, inplorant Quiritium fidem L., ita nexi soluti cautumque in posterum, ne necterentur L.; occ. nexi -ōrum, m jetniki sploh: nexorum tria milia e carcere dimittit Iust., nec carcerem nexis, sed caedibus civitatem replet Iust.
b) nexum -ī, n (jur. t. t.) obvezovanje dolžnika, svečano pravno dejanje pred pričami, po katerem se vzpostavlja posebno pravno razmerje med dolžnikom in upnikom; dolžnik, ki ne izpolni svoje plačilne dolžnosti, izgubi svobodo in postane upnikov suženj (podložnik): Varr., Ci., L. idr.; od tod meton. po tej obvezi nastala α) dolžniška (dolžnikova) obveza(nost): cum sunt propter unius libidinem omnia nexa civium liberata nectierque postea desitum Ci. ko so bile razveljavljene vse obveze zadolženih državljanov, cuius quoniam proprium te esse scribis mancipio et nexo Ci. ep. β) upnikova lastninska pravica: Sulla ipse ita tulit de civitate, ut non sustulerit horum nexa atque hereditates Ci.

3. metaf.
a) pripojiti (pripajati), spojiti (spajati), zvez(ov)ati, združiti (združevati): fatum ex causis Ci., videtisne, ut ex alio alia (drugo z drugim) nectantur Ci., omnes enim (sc. virtutes) inter se nexae et iugatae sunt Ci., n. verba numeris O. besede združevati z napevom = zlagati (pisati) pesmi, pesniti, iurgia cum aliquo O. začeti s kom prepir, causas inanes V. navajati navidezne razloge, dolum L. (za)snovati prevaro, (na)plesti zvijačo, insidias Val. Max. zalezovati, pripravljati zasedo, moras Sen. ph., T., Fl. vsevdilj (nenehno) zavlačevati, talia nectabant (sc. sermone) Stat. tako so se pogovarjali.
b) obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: sacramento quodam nexi Iust., res pignori nexa Icti. zastavljena.