Franja

pēnsō -āre -āvī -ātum (frequ. k pendere)

1. tehtati, odtehta(va)ti: Col. idr., centurio aurum pensans L.; pren.: Romanos scriptores eādem trutinā H. presojati po istem merilu, extranei dictum et filii parricidium aequā lance p. Ambr. pravično presojati.

2. metaf. pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), premisliti (premišlj(ev)ati), presoditi (presojati): quidquid spes subiecerat, aestimatione pensabat Cu., vires magis oculis quam ratione L., singula animi consulta Cu., consilium L., amicos ex factis L.; occ. pretehtavajoč primerjati: adversa secundis L., virtutibus vitia L. epit., res pensatae L. enake teže, enakovredne.

3. occ. odtehta(va)ti, plač(ev)ati, poplač(ev)ati, poravna(va)ti, vrniti (vračati), povrniti (povrač(ev)ati), pobotati, odškodovati: Vell. idr., auro pensanda Sen. ph. reči, ki jih mora odtehtati zlato = dragocenosti, munus munere, vulnus vulnere O., exiguā turis impensā tanta beneficia Cu., tot castrorum excidia T., vicem alicuius rei Plin. prav tako služiti kakor, iter Lucan. iti, hoditi krajšo pot, laetitiam maerore Plin. zamenj(ev)ati; occ. plač(ev)ati (z glavo, kožo idr.), trpeti za kaj, utrpe(va)ti, pretrpe(va)ti kaj: Vell., Val. Max. idr., nece pudorem O., laudem cum damno (sc. filiae) O., poenas Sen. rh.

piō -āre -āvī -ātum (pius)

1. z daritvijo skušati potolažiti, (po)miriti (pomirjati), (u)blažiti, pridobi(va)ti si naklonjenost koga: Tellurem porco, Silvanum lacte piabant H., ossa V., busta (= Mānēs) O.

2. popraviti (popravljati), poravna(va)ti, nadomestiti (nadomeščati), nadoknaditi (nadoknadovati), povrniti (povračati), kaznovati, maščevati: damna O., nefas triste V., fulmen, imaginem noctis (= somnium triste) O. ali sidus (= cometem) Plin. ali prodigia T. odvračati nesrečo, ki jo (take prikazni) naznanjajo, mors morte pianda est O., piare culpam morte V.

3. nabožno, versko očistiti (očišč(ev)ati), očistiti (očiščevati, oprati) greha, „razgrešiti (razgreševati)“: Pl., si quid tibi piandum fuisset, ad pontificem detulisses Ci.

4. nabožno (versko) (po)častiti, izvršiti (izvrševati), opraviti (opravljati): pietatem Pl., sacra Pr.

planírati -am
1. planirati: planirati proizvodnjo, gospodarstvo
2. planirati, poravnati, poravniti zemljište: planirati stavbišče

podmíriti pòdmīrīm
I.
1. zadovoljiti: podmiriti sve svoje potrebe
2. izpolniti: podmiriti sve svoje nade, svoja nadanja
3. poravnati: podmiriti svoj dug
II. podmiriti se poravnati se: parničari se podmirili za zemlju; podmiriti se čime

porávniti pòrāvnīm poravnati, zravnati: poravniti tla

potriví -ésc

I. vr. ujemati se, skladati se, ustrezati, pristajati

II. vt.

1. namestiti, poravnati

2. uglasiti

purger [pürže] verbe transitif, technique čistiti, izpirati, izsušiti; médecine dati odvajalno sredstvo; poravnati (dolg); izbrisati (hipoteko); odsedeti (kazen); figuré oprostiti, osvoboditi; vieilli razbremeniti, opravičiti

se purger vzeti odvajalno sredstvo
purger son bien de dettes plačati vse dolgove
purger une conduite očistiti vod
purger une région des bandits očistiti pokrajino banditov
purger une peine odsedeti kazen
purger ses péchés pokoriti se za grehe

pūrgō -āre -āvī -ātum (sinkop. iz pūrigō, zloženke iz pūrus in agere; prim. pūrus)

1. čistiti, očistiti (očiščevati), (o)čediti, očediti (očejati), (o)snažiti, trebiti, iztrebiti (iztrebljati), otrebiti (otrebljati): Petr., Aug., Icti. idr., cloacam Ulp. (Dig.), Augiae regis bobile Hyg. skidati gnoj iz Avgijevega volovnjaka, oleam … a foliis et stercore Ca., ligonibus arva O., falcibus locum Ci. (o)čistiti plevela, (iz)trebiti, odstraniti (odstranjevati) plevel, cultello ungues H., pisces Ter. ali viperam Plin. (iz)trebiti, prunum Plin. (iz)koščičiti, muribus domum Ph., purgor in amni Sil. kopam se, nubes se purgat in aethera V. se razpusti, se razblini, se razprši; pren.: educ tuos, purga urbem Ci. (sc. hudobnežev), exercitum missionibus (z odpusti) turbulentorum hominum L., amplissimos ordines … veteri neglegentiā Suet., purgata auris H. izčiščeno = (svarilu) odprto, pripravljeno za posluh (poslušanje); occ.
a) čisteč (snažeč) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): rudera Suet., stercus Hyg. skidati, stercus ab aede Vestae Fest. (prim. pūrgāmen), sordes Cl., pituitas Plin.; pren.: metum doloris Q.
b) (čisteč) (z)ravnati, poravna(va)ti, zravna(va)ti, (u)gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati): viam Ulp. (Dig.); pren.: rationem Suet. na čisto spraviti, poravna(va)ti, (po)plač(ev)ati.
c) kot medic. t.t. α) čistiti, očistiti (očiščevati), izp(i)rati: vulnus Cels., adustum locum aerugine et melle Cels., purgatus illius morbi H. ozdravljen one bolezni. β) čistiti, očistiti (očiščevati), izčistiti (izčiščevati), dristiti, pospešiti (pospeševati) čiščenje, izločanje: quid radix ad purgandum possit Ci. kako čistilno (očiščevalno) moč ima, purgare se Cels., purgor bilem H. ki se očiščujem žolča (kot vzroka bolezni), ki si čistim žolč.

2. metaf.
a) nabožno, versko, obredno očistiti (očiščevati), oprati greha, poravna(va)ti, popraviti (popravljati), (iz)brisati, razgrešiti (razgreševati), spraviti (spravljati) koga s kom: Tib., Sil. idr., populos, nefas O., domum Plin., crimen gladio Lucan., malum facinus forti facinore L.
b) očistiti (očiščevati) = opravičiti (opravičevati) (se), izgovoriti (izgovarjati) se, zagovoriti (zagovarjati) (se) pred kom, upravičiti (upravičevati): purgare se alicui Pl., L., Cu. idr. opravičiti (opravičevati) se komu, legatos sui purgandi causā mittunt C. da bi se oprali, si sibi purgati esse vellent C., purgare aliquem de luxuriā Ci. očistiti koga očitka razkošnosti (razsipnosti), purgare se de (zaradi) aliquā re Ci., aliquem crimine T., Sil. oprostiti, veteri purgatus ab irā Sil.; z gen. (le pri L.): oratores purgantes civitatem omnis facti dictique hostilis L. zagovarjajoči državljane pred očitkom, da je bilo storjenega ali rečenega kaj sovražnega; s stvarnim obj.: Ter., facinus Cu., culpam L., crimen, crimina Ci., L. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), ovreči, innocentiam suam L. zagovarjati se glede na svojo nedolžnost, Tiberii dedecora Eutr.; se purgare s quod (da): at purgaret se, quod id tempus venisset L.; purgare z ACI ali odvisnim vprašalnim stavkom v svoje opravičilo reči, povedati, navesti (navajati): purgare non auctos eos a se L., purget miles, cur vicerit hostem Sil. — Od tod adj. pt. pf. pūrgātus 3, adv. -ē

1. očiščen, čist: somnia pituitā purgatissima Pers., a quibus sordibus quanto est quis purgatior Aug., enucleate dicitur purgate, exquisite Non., purgatioris auri vena M.

2. metaf.
a) čist: purgatiora vota Aug., purgatissima ecclesia, purgatissima pietas Aug.
b) opravičen: ita fiduciā quam argumentis purgatiores dimittuntur S. fr.

Opomba: Prvotna obl. pūrigō: Varr. in (po starejših izdajah) Pl.

putō -āre -āvī -ātum (putus čist; prim. purus)

1. čistiti, očistiti (očiščati, očiščevati), (o)čediti, (o)snažiti: vellus Varr., lunam Tit. ap. Non., tracta (sc. licia) de niveo vellere dente putat Tib., putare dolia Ca., aurum putatum P. F.; occ. kot hort. t.t. (drevje, trte) trebiti, otrebiti (otrebljati), obrezati (obrezovati, obrezavati), obsekati (obsekovati, obsekavati), (o)klestiti: Col., Gell., Iust., Don., Ambr. idr., putum est purum, unde putare vites dicimus Fest., arbores Ca., vites, vitem putando fingere V.

2. metaf.
a) (račun) na čisto da(ja)ti (spraviti, spravljati), poravna(va)ti, (na)računati, poračunati (poračunavati), obračunati (obračunavati), izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), urediti (urejati) račun(e): Pl., Afr. fr., Macr., Gell. idr., antiqui purum putum dixerunt: ideo ratio putari dicitur Varr., rationes Ca., vilicus rationem cum domino crebro putet Ca., rationes putare cum publicanis Ci. obračuna(va)ti, urediti (urejati) račune; occ. duševno, v duhu (pre)računati = preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati): Pl. idr., multa suo cum corde V., constitit multa putans (sc. Aeneas) V., illud debes putare z ACI: Ci.
b) (v)šteti, (za)računati, v poštev vzeti (jemati), upoštevati, v ceno vračuna(va)ti: colliciares … pro binis putabuntur Ca., si denariis quadringentis Cupidinem putasset Ci.; od tod sploh (po notranji vrednosti) (o)ceniti (ocenjevati), čislati, imeti, šteti za kaj: tyrannis magnarum opum putabatur N. tiranija (samodrštvo, samosilništvo) se je štela za zelo mogočno; z gen. pretii: tanti (toliko) putat conubia nostra O., honores si magni (visoko) non putemus Ci., putare commoda parvi (malo) Cat., pluris (več, više) putare quod utile est, quam quod honestum Ci., divitias minimi (prav (zelo) malo, najmanj) putare Ci., auspicia, populi iudicium nihili putare Ci. za nič šteti; s pro: leges pro nihilo, damnationem pro praeturā Ci.; s praep. in z abl.: Ter. idr., aliquem in hominum numero putare Ci. imeti za človeka, šteti med ljudi, imperatorem in aliquo numero Ci. nekoliko šteti = nekoliko čislati, imeti nekoliko v čislih, aliquid in expetendis rebus Ci. šteti med … , maximum bonum in celeritate putabat S.; s supra z acc.: ratio, quae supra hominem putatum est Ci.; večinoma s predik. acc., v pass. z dvojnim nom.: Ter., H., Eutr. idr., nullius pepercit uitae, quem eius insidiatorem putaret N., nihil rectum putabant N., putare hominem prae se neminem, se solum beatum, se solum potentem Ci., quae apud illos turpia putantur N. velja za sramot(n)o, ea regio putabatur locupletissima N. je veljala za posebej bogato; z inf. kot obj.: leporem gustare fas non putant C. imajo (štejejo) za nedovoljeno, praeesse agro colendo flagitium putas Ci. kmetovanje ti je sramota, kmetovanje šteješ za sramoto.
c) meniti, misliti, soditi, smatrati, misli (mnenja) biti; nav. z ACI, v pass. z NCI: Ter., Iuv. idr., putant id esse certissimum Ci., nullos omnino esse (sc. deos) putare Ci., te reum fore putas Ci., Apronium absolutum iri putabat Ci., prudens esse in iure civili putabatur Ci., cuius (sc. solis) lumine conlustrari putatur (sc. luna) Ci.; pogosto brez esse: S., H. idr., tempus transmittendum putavi Ci., etiam iniquo loco dimicandum putare C., neque satis causae putamus C. nimamo za (ne zdi se nam) dovolj tehtno, facta puta (imej, štej za storjeno), quaecumque iubes O., dictum puta Ter., putare deos Ci. verovati v bogove; pesn. včasih brez acc.: stare putes O. človek bi mislil, bi utegnil misliti, sensisse putares O. človek bi bil mislil, bi bil utegnil misliti, acies mea (moje oči) videt aut videre putat O.; v opisni konjugaciji brezos.: anne putandum est ((ali) je verjetno) animas ire ad caelum? V.; pogosto pri Ci. pleonast. (torej glag. ni treba sloveniti): coniecturā perspicite, quantum id bellum factum putetis; pri istem piscu včasih elipt.: insula et Cappadociae regnum de me loquentur; puto enim regem Deiotarum (sc. de me locuturum esse) Ci. ep.; abs.: recte putas Ter., non putaram Ci.; kot vrinjeni stavek puto, ut puto: cuius modi velim, puto, quaeris Caelius ap. Ci. ep., non, puto, repudiabis Vatinius ap. Ci. ep., hunc unum excipio, ut puto pudenter Cat.; vrinjeni stavek je včasih postavljen na čelo: puto, inter me teque convenit Sen. ph., ut puto, non poteris ipsa referre vicem O.; iron.: at, puto … O., puto, licuit Suet. — Od tod imper. pută kot adv. (= „vzemi“, „misli si“ =) vzemimo, recimo, na primer (naprimer), namreč: Dig., Cels. idr., „Quinte“ puta aut „Publi“ H., hoc, puta, non iustum est Pers.; tako tudi ut puta kakor (kot) na primer (npr.): ut puta in fronte Cels., ut puta funis, frumentum, navis Sen. ph.

quit² [kwit]

1. prehodni glagol
odpovedati se čemu, odreči se, opustiti, umakniti se
ameriško prenehati s čim; zapustiti, oditi (he quit(ted) Paris)
poravnati, plačati (dolg)
arhaično (to quit o.s.) vesti se, obnašati se
arhaično osvoboditi (to quit o.s. of osvoboditi se, rešiti se česa)
poetično poplačati (to quit love with hate poplačati ljubezen s sovraštvom)

2. neprehodni glagol
prenehati; oditi

to get notice to quit dobiti odpoved
to give notice to quit dati odpoved
to quit hold of izpustiti kaj iz rok
quit grumbling! nehaj godrnjati!
quit that! prenehaj že s tem!
the death quits all scores smrt vse izravna
arhaično quit you like men! obnašajte se kakor možje!

raccomodare v. tr. (pres. raccōmodo) popraviti, popravljati; poravnati (tudi pren.):
raccomodare la situazione izgladiti stanje

racheter [rašte] verbe transitif kupiti nazaj, odkupiti; poravnati; religion odrešiti, zveličati

se racheter odkupiti se; rehabilitirati se

raffilare v. tr. (pres. raffilo)

1. ponovno nabrusiti

2. obrezati, poravnati

raggiustare

A) v. tr. (pres. raggiusto) (ponovno) popraviti, popravljati; poravnati (tudi pren.):
raggiustare una macchina popraviti stroj
raggiustare una controversia zgladiti spor

B) ➞ raggiustarsi v. rifl. (pres. mi raggiusto) pomiriti se, spraviti se

rajuster [ražüste] verbe transitif (zopet) spraviti v red, izboljšati, popraviti; poravnati (spor); pomiriti, spraviti

se rajuster (spet) se urediti; urediti si obleko; spraviti se, pomiriti se, spet s kom živeti v miru
rajuster ses lunettes naravnati, popraviti si očala
rajuster le tir popraviti streljanje
rajuster (tudi: réajuster) les saiaires popraviti, povečati plače (v skladu s povečanjem življenjskih stroškov)

rake² [réik] prehodni glagol
grabiti; zgrniti, zgrinjati, zbrati (together, up skupaj)
odnesti, prenesti, prepeljati (z vozom) (off, away)
poravnati, očistiti z grabljami (up, over)
figurativno zbirati, donašati (from od, iz)
prekopati, brskati po, iskati (for)
vojska & navtika streljati (na daljavo), tolči, biti z ognjem
neprehodni glagol
premetati, prekopati, povsod (pre)iskati, prebrskati (among, in med, v)
(o oknu) gledati na

to rake hay grabiti seno
to rake one's memory brskati v svojem spominu za...
to rake a ship vojska obsuti ladjo s topovskim ognjem
the window rakes the mountain range okno gleda na gorsko verigo

ràspraviti -īm
I.
1. urediti, poravnati: raspraviti kosu, račune; sud je je raspravio raspru
2. razmotati: raspraviti uzicu u koju se je zapleo mlad ker
3. zapisati v razpravi: o tom sam raspravio na drugom mjestu
4. razpraviti: raspraviti konja
5. pretresti: raspraviti neko pitanje
6. obravnavati: stvar će se raspraviti na sudu
II. raspraviti se urediti se, poravnati se

rávniti râvnīm ravnati, poravnati: sloboda samo sramotu pere, njome se ravne kršne vrleti do sinja mora

recompensar poplačati, nagraditi; povrniti, odškodovati, poravnati, izravnati

recompensar de un daño odškodovati

recompense [rékəmpens]

1. samostalnik
nagrada; odškodnina (for za)
kompenzacija, nadomestilo (for za)
povračilo

2. prehodni glagol
nagraditi (tudi kaznovati); nadomestiti komu škodo, odškodovati, (po)vrniti, poravnati, poplačati (za)

to recompense sth. to s.o. komu kaj poplačati, povrniti