Franja

anticiper [-sipe] verbe transitif vnaprej, poprej, predčasno storiti, vnaprej vzeti; prehitevati (dogodke, dejstva)
verbe intransitif:

anticiper sur predčasno posegati v
anticiper un paiement vnaprej, poprej plačati
anticiper sur ses revenus vnaprej trošiti, porabiti svoje dohodke
anticiper sur l'avenir prehitevati, posegati v bodočnost, v dogodke, ki se šele bodo zgodili
n'anticipons pas! ne prehitevajmo! spoštujmo vrstni red dejstev!
n'anticipe pas, cela arrivera bien assez tôt ne misli o tem že sedaj, bo že tako kmalu tu!

Aufbrauchfrist, die, empfohlene Aufbrauchfrist porabiti do

blow off neprehodni glagol & prehodni glagol
oditi

blow off steam porabiti odvečno energijo; olajšati si srce

centēsimo

A) agg. stoti

B) m

1. stotinka

2. stotin, centezim, centim

3. ekst. majhen denar, groš:
pagare al centesimo plačati do zadnjega groša
spendere sino all'ultimo centesimo zapraviti, porabiti vse do zadnjega groša

4. ekst. nič, skoraj nič (v nikalnih izrazih):
non avere l'ombra di un centesimo biti brez groša
non valere un centesimo bucato ne biti vreden počenega groša

consumo m

1. poraba:
fare un eccessivo consumo di energia elettrica porabiti pretirano veliko električne energije
ad uso e consumo di qcn. komu v prid

2. potrošnja:
società dei consumi potrošniška družba
bene di consumo potrošniška dobrina
cooperativa di consumo potrošniška zadruga
film, libro di consumo film, knjiga za zabavo

3. tehn. poraba:
consumo di un automezzo poraba vozila

dēmoror -ārī -ātus sum

1. intr. obotavljati se, (po)muditi se: Cod. Th., Cod. I., ille nihil demoratus exsurgit T. brez obotavljanja, quam diu legationis causā ibi demorantur Dig., d. Antiochiae Vulg.

2. trans. zadrževati, muditi, ovirati: Col., Sil., Cod. I., aliquem diu Pl., aliquem diutius Ci., d. eorum eruptiones C., nullo hoste iter (pomikanja) demorante C., equitatum praemisit ad novissimum agmen demorandum C., quid … fando surgentīs demoror austros? V. čemu … vam ne dam porabiti … južnih vetrov? inutilis annos demoror V. še životarim; z abl.: Teucros quid demoror armis? (od orožja, od boja) V.; s finalnim stavkom: variis artibus demorari (Britannicum), ne cubiculo egrederetur T.; occ.: mortalia demoror arma V. čakam učinek smrtnega orožja.

denar samostalnik
1. (plačilno sredstvo) ▸ pénzZa investicije bo prihodnje leto namenjeno 35,3 odstotka proračunskega denarja. ▸ Beruházásokra jövőre a költségvetési pénzek 35,3 százalákát fordítják.
Čeprav obema primanjkuje denarja, sta pripravljena na poroko. ▸ Annak ellenére, hogy mindketten pénzszűkében vannak, készen állnak a házasságra.
Avtor predlaga staršem, kako naj otroke naučijo ravnanja z denarjem. ▸ A szerző tanácsokat ad a szülőknek, hogyan tanítsák meg a pénzzel bánni a gyermekeiket.
Povezane iztočnice: elektronski denar

2. (bankovci in kovanci) ▸ pénzNajprej je vse premetal ter našel zlatnino in denar. ▸ Előbb mindent felforgatott, majd megtalálta az aranyat és a pénzt.
Povezane iztočnice: menjalni denar

3. (znesek; zaslužek) ▸ pénz
V boksu se seveda vrtijo lepi denarji. ▸ A bokszban persze szép pénzek forognak.
Odgovoril jim je, da se za noben denar ne odpove svoji zemlji. ▸ Azt válaszolta nekik, hogy semmi pénzért sem mond le a saját földjéről.
Bil je tudi slikar in njegove slike so bile prodane za drag denar. ▸ Festő is volt, a képeit pedig jó pénzért adták el.
Za počitniške pogovore iz tujine smo še pred časom morali odšteti mastne denarje. ▸ A külföldi nyaralás során lebonyolított beszélgetésekért nemrég még nagy pénzeket kellett fizetnünk.
Živel sem pri starših in delal za majhen denar. ▸ A szüleimnél laktam és aprópénzért dolgoztam.

deplete [diplí:t] prehodni glagol
izprazniti, izčrpati
medicina puščati kri; izprazniti črevesje

to deplete one's resources porabiti svoja sredstva
to play to depleted houses igrati prad praznim gledališčem

dispose [dispóuz] prehodni glagol & neprehodni glagol
razpolagati, ukazati, urediti, razpostaviti, razmestiti; odrediti; znebiti se, odstraniti; (z)likvidirati; ovreči; proda(ja)ti; opraviti

man proposes, God disposes človek obrača, Bog obrne
to dispose of s.th. razpolagati s čim; urejati kaj; uničiti; ubiti; (raz)prodati; porabiti
to dispose of by will zapustiti v oporoki
to dispose of in marriage poročiti
to dispose of by auction prodati na dražbi
to dispose of once and for all za vselej urediti
to dispose of one's child to school poslati otroka v šolo
more than can be disposed of več kot je treba
a thing to be disposed of stvar, ki se da dobiti ali prodati
to dispose of a claim urediti reklamacijo
to dispose of goods prodati blago

dissipō, st.lat. dissupō, -āre -āvī -ātum (dis in *sipāre, *supāre [supat: iacit, unde dissipat: disicit, et obstipat: obicit, et insipat (?), hoc est inicit P. F.]; prim. gr. σκίμπτω mečem, lat. obsipāre, insipere, sl. sipati, razsipati)

1. razmeta(va)ti, raztres(a)ti, raztros(i)ti, razdeliti (razdeljevati): Col., aliud alio Ci., quam (Medeam) praedicant in fuga fratris sui membra … dissipavisse Ci., dissipati liberi Ci. po svetu raztepeni, dispersi ac dissipati discedunt C., d. scintillas ignis, ardoris semina Lucr., ossa Quirini H., ossa Sil., aër dissipat humorem Vitr.; nunc in mille curias contionesque … dispersam et dissipatam esse rem publicam L. razdeljena.

2. occ.
a) na silo razkropiti, razpršiti, razgnati, razpoditi, α) voj.: hostes Ci. ep., dissipatis ac perterritis hostibus C., Carnutes … dissipantur in finitimas civitates Hirt., in fugam dissipati sunt L., d. phalangem L., ordines L., Front., ceteros Cu., ut dissipatos tota acie currus vagari … vidit Cu., d. classem Lentulus in Ci. ep., Fl., copias, praesidia Fl., aciem Sil.; enalaga: dissipata fuga, dissipatus cursus L. β) v nevojaškem pomenu: d. concursum impiorum Ci.; pesn.: sicut aper … dissipat ore canes O., ille (aper) … obliquo latrantes (canes) dissipat ictu O.; od tod (kakor merjasec razgnati =) odsekati, razsekati: partem capitis galeaeque ferinae dissipat Val. Fl., galeae nexūs ac vincula dissipat imae Val. Max., male defensum fragili conpage cerebrum dissipat Lucr.
b) α) medic. razkrojiti (razkrajati), razbliniti (razblinjati): humorem Cels. β) med. dissipari (o vodi) razdeliti se (v potoke): late Varr., aqua rivis dissipatur Vetus oraculum ap. L.; tudi refl.: cibus se dissupat Lucr.
c) (govorice idr.) raztresti, raztrositi, raznesti (raznašati): famam, maledictum, sermonem Ci., extractus rumoribus falsis, quos conspirati … de industria dissiparant Suet., rumor dissipatus, destinasse victorem Vitellium permutare hiberna legionum Suet.
č) razsipati = raztepsti (raztepati), zapraviti (zapravljati), (po)tratiti: patrimonium Crassus ap. Ci., rem familiarem Ci. ep., fortunas, a maioribus possessiones relictas Ci., pecunia publica dissipata Ci., d. reliquias rei publicae Ci. zadnje državne moči porabiti, avitas opes per luxum T. z razkošnostjo potratiti.

3. pren.
a) širiti, razširiti (razširjati); raztres(a)ti: ignis totis se passim castris dissipavit L., dissipatum passim bellum L., piceum per ossa venenum d. O.; qui dissipatos homines congregavit Ci. raztresene = nedružabne, omnia fere, quae sunt conclusa nunc artibus, dispersa et dissipata quondam fuerunt Ci.
b) razdejati, razbi(ja)ti, pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati): statuam Ci., cuncta disturbare ac dissipare Ci. (o ognju), d. tecta L., turres quadratas Vitr.; homo fractus et paene dissipatus Ci.; dissipat Euhius curas edacīs H. prežene, magister dissipat amplexūs Stat. na silo prekine. — Od tod adj. pt. pf. dissipātus 3 raztresen, nezvezan, ne dobro (ne prav) strnjen: oratio Ci., facilius est apta dissolvere quam dissipata conectere Ci.; pren. (o govorniku): in instruendo dissipatus Ci. v čigar govoru se pogreša stik med posameznimi deli.

Opomba: V tmezi: disiectis disque supatis (= disiectis dissupatisque) Lucr.

double [dublə] adjectif dvojen; dvakraten; posebno čvrst; figuré dvojezičen, lažniv, hinavski; masculin dvojnost, dvakratnost; dvojnik, duplikat; dubleta; dvojnik (oseba); théâtre namestnik; (tenis) igra v dvoje, dúbel; marine dvojka

double masculin dames, messieurs, mixte (tenis) ženski, moški, mešani dúbel
double emploi masculin, (commerce) dvojno navajanje, nepotrebno ponavljanje
double fenêtre féminin dvojno okno
double menton masculin dvojna brada, podbradek
double masculin d'une personne dvojnik kake osebe
double sens masculin dvojen pomen
doubles masculin pluriel de timbres dublete znamk
double-toit masculin nastreha (pri šotoru)
à double face (obleka), ki se nosi na obe strani
à double entente, à double sens dvoumen
à double traction z dvema lokomotivama (električno vleko)
en double v dvojniku
au double dvojno (plačati)
fait en double napisano v dvojniku
agent masculin double tajni agent, ki služi hkrati dvema nasprotnima si državama
étoffe féminin double face dvostransko blago
fleur féminin double polnocvetna cvetlica
lettre féminin double podvojena črka
homme masculin à double face hinavec, licemerec
partie féminin double dvojno knjigovodstvo
prise féminin double (él) dvojno stikalo
voiture féminin à double commande avto za pouk v šofiranju
avoir en double imeti v dvojniku
faire double coup (figuré) ubiti dve muhi z enim udarcem
faire double emploi biti odveč
fermer la porte à double tour dvojno zakleniti vrata
gagner le double zaslužiti dvakrat več
jouer un double jeu (figuré) igrati dvolično igro
mener une double vie živeti dvojno življenje
mettre en double enkrat na dvoje preganiti
mettre le double de temps porabiti dvakrat toliko časa
mettre les bouchées doubles (familier) zelo hitro jesti; mnogo hitreje delati
se mettre en double da(ja)ti si mnogo truda
parier double contre simple staviti 2: 1
payer double plačati dvojno, dvakrat toliko
voir double videti dvojno

emploi [ɑ̃plwa] masculin raba, uporaba; služba, zaposlitev, službeno mesto, namestitev; commerce (denarna) naložba; vpis (knjigovodstvo); théâtre vloga

en plein emploi polno zaposlen
sans emploi brezposeln, nezaposlen; neuporabljan
emploi abusif zloraba
emploi accessoire postranska zaposlitev
emploi de bureau zaposlitev, služba v pisarni
emploi de la main-d'œuvre zaposlitev delovne sile
emploi saisonnier sezonska zaposlitev ali delo
emploi du temps urnik
emploi vacant nezasedeno, vakantno (službeno, delovno) mesto
demande féminin d'emploi prošnja za namestitev, za službo
domaine masculin d'emploi področje uporabe
double emploi (commerce) dvakrat vpisana vsota
mode masculin d'emploi navodilo za uporabo
offre féminin d'emploi ponudba službe
plein-emploi polna zaposlitev (delovne sile v deželi)
sous-emploi delna zaposlitev razpoložljive delovne sile
sollicitation féminin d'emploi prošnja, prijava za službo
il a l'air de l'emploi vidi se mu, kakšno službo, delo opravlja
avoir, tenir l'emploi de valet (théâtre) igrati vlogo služabnika
avoir un emploi de temps très chargé biti zelo zaposlen
chercher un emploi iskati službo
faire un bon, un mauvais emploi de son temps, de son argent dobro, slabo porabiti svoj čas, svoj denar
faire emploi de capitaux naložiti kapital
cela fait double emploi to ni potrebno, je odveč
prendre un emploi stopiti v službo, zaposliti se

ērādō -ere -rāsī -rāsum izpraskati, odstrgati: Plin. iun., Suet., rostris eradunt terram Varr., eradere muscum Col., genas Pr. obriti; occ. Merulam albo senatorio erasit T. je dal črtati iz imenika senatorjev; pren.: eradenda elementa cupidinis pravi H. je treba zatreti, iztrebiti, tako tudi eradere curam habendi corde Ph., vitia Sen. ph., tempora vitae O. porabiti.

facultās -ātis, f (iz stlat. adv. facul = facile)

1. možnost, priložnost, prilika: Ter., Lucr., Q., T., Suet. idr. facultas suscipiendi maleficii Ci., Miloni manendi nulla (facultas) fuit Ci., facultate oblatā Ci., ker se je ponudila priložnost, facultate uti (porabiti, izrabiti) Ci., f. fugae C., sui colligendi C., non modo defesso ex pugna excedendi, sed ne saucio quidem sui recipiendi facultas dabatur C., oppidum magnam ob ducendum bellum dabat (je nudilo) facultatem C., facultatem dimittere (vnemar pustiti, zamuditi) C., postquam vidit sibi non dari facultatem pro dignitate vivendi N.; z dat.: si facultas sit alendis sarmentis Col.; pesn. z inf.: f. nosse animos Val. Fl., est nobis saevire f. Stat.; z ACI: f. turmas Iulianas circumfundi Auct. b. Afr.; s finalnim stavkom: utinam hanc mihi facultatem causa concederet, ut possem hoc praedicare Ci., facultatem mihi oblatam putavi, ut tota re … deprehenderetur Ci.; occ. dovoljenje: quare ne perorandi quidem Ci., data est facultas N., datā facultate per provinciam itineris faciendi C.

2. duševna moč, zmožnost, sposobnost, spretnost, nadarjenost: Val. Fl., quod alia quaedam in hoc facultas sit ingenii Ci., quae fuerit Pompei in dicendo facultas Ci., quae facultas dicendi huic crimini poterit obsistere? Ci., tum de moribus ingeniique facultatibus dicemus N.; occ. govorniški dar, govorniška spretnost, zgovornost: Sen. ph., Plin. iun., Suet., totam causam pro facultate sua explicavit Ci., ea facultas numquam amicorum periculis defuit Ci., ex his studiis haec quoque crescit facultas Ci.; meton. zaloga, obilje, obilica, zadostna množina (količina): Col., cuius generis erat in senatu facultas maxima Ci., dicit Romae sibi nummorum facultatem esse Ci., sine ulla facultate navium Ci., navium facultatem habere C., omnium rerum summa erat in eo oppido facultas C.; occ. v pl. = gmotna sredstva, denar, imetje, premoženje, imetek, bogastvo: Col., Q., Plin. iun., Suet., Iust., quantum quisque daret pro facultatibus, imperabat N., facultates ad largiendum magnas comparavit C., facultates ad parandum exiguae C. ut Thermitani hominis facultates ferebant Ci. Pogosto pren.: exhaustis patriae facultatibus N. pomožni viri, pomožna sredstva, pripomočki, tantas videri Italiae facultates C., facultates belli Ci. stroški.

flèche [flɛš] féminin strelica, puščica; koničast vrh zvonika; oje

la flèche indique le sens obligatoire puščica kaže obvezno smer
partir comme une flèche hitro oditi
en flèche v ravni črti, figuré z vso hitrostjo
atteler les chevaux en flèche zapreči konje enega pred drugim
faire flèche de tout bois porabiti vsako sredstvo (za dosego cilja)
sortir, rentrer sa flèche (automobilisme) pokazati, zapreti smerni kazalec
la flèche du Parthe (figuré) grenka resnica, ironična ali zlobna opazka (ki jo rečemo komu v trenutku, ko gremo od njega)

fondo

A) agg. globok:
piatto fondo globoki krožnik

B) m

1. dno:
fondo del bicchiere dno kozarca
questione, problema di fondo pren. osnovni problem
in fondo alla via na koncu ulice
andare a fondo potopiti se
da cima a fondo popolnoma
conoscere a fondo temeljito poznati
andare fino in fondo pren. iti do konca, do dna
dar fondo a qcs. kaj popolnoma porabiti
in fondo končno, navsezadnje
in fondo è meglio così navsezadnje je bolje tako

2. usedlina; ostanek:
fondo del caffè kavna usedlina
fondo di cassa gotovina v blagajni
fondo di magazzino neprodana zaloga, nekurantno blago

3. ozadje, podlaga:
abito con disegni bianchi su fondo nero obleka z belimi vzorci na črni podlagi

4. posestvo

5. fond, sklad; subvencija:
fondo salari plačni fond
fondo di esercizio poslovni sklad
a fondo perduto nepovraten:
contributi a fondo perduto nepovratni prispevki
tagliare i fondi a qcn. ukiniti komu subvencijo, finančno podporo
fondi pubblici ekon. javna sredstva

6. šport tek na dolge proge (atletika, plavanje):
sci di fondo tek na smučeh

7. publ.
fondo, articolo di fondo uvodni članek, uvodnik

gradnj|a ženski spol (-e …) der Bau (tudi za naprave, gnezda ipd.); dejavnost: das Bauen, die Bautätigkeit; (izgradnja) der Ausbau, der Aufbau; gradnja objektov: -bau (betonskih cestišč Betonstraßenbau, cerkva Kirchenbau, cest Straßenbau, cest/poti Wegebau, gnezda Nestbau, gradu [Schloßbau] Schlossbau, hiše/hiš Hausbau, jeklenih konstrukcij der Stahlbau, jezu/jezov Deichbau, kanala/kanalov Kanalbau, mostu/mostov Brückenbau, motorjev Motorenbau, tunela/tunelov Tunnelbau, stolpa Turmbau, utrdb Schanzbau, Festungsbau, zidu Mauerbau)
gradnja Babilonskega stolpa der Turmbau zu Babel
črna gradnja Schwarzbau
(način gradnje) der Bau, die Bauweise, -bau, -bauweise (v liniji Zeilenbauweise, z ilovico Lehmbau, z lesom Holzbau, z nosilnim okrovom Schalenbauweise, groba Überbau, inžinerska Ingenieurbau, lahka Leichtbauweise, masivna Massivbau, Massivbauweise, montažna Fertigbau, Montagebau, Fertigbauweise, nizka Flachbau, opečna Backsteinbau, sendvična Sandwichbauweise, skeletna Skelettbauweise, Skelettbau, terasasta Terrassenbauweise, tipska Typenbau, vrstna Reihenbau, z armiranim betonom Stahlbetonbau)
način gradnje die Bauweise
(kombiniran način gradnje Gemischtbauweise, masivni način gradnje Massivbauweise)
gradnja za zaščito pred snežnimi plazovi die Lawinenverbauung
… gradnje Bau-
(čas die Bauzeit, faza der Bauabschnitt, leto das Baujahr, način die Bauart, prepoved das Bauverbot, sistem das Bausystem, stroški množina Baukosten, ustavitev der Baustopp)gradnje:
množina nizke gradnje der Tiefbau
pomorske gradnje množina Seebauten množina
visoke gradnje množina der Hochbau
zemeljske gradnje množina der Erdbau
udeleženec pri gradnji der Baubeteiligte ( ein -r)
v gradnji im Ausbau, in Ausführung
porabiti pri gradnji verbauen
nadaljevati z gradnjo weiterbauen
pripravljen za gradnjo načrti: baureif

im-moror (in-moror) -āri -ātus sum

1. muditi se —, zadrževati se v ali pri čem: Col., Plin., sedecim annis Italiae imm. Iust., imm. in hac vitā Aug.; o stvareh: humillimo solo eandem aquam diutissime immoratam Iust., quod repulsa (intestina) inguinibus immorentur Cels. obtičijo.

2. metaf.: im. terrenis Q., honestis cogitationibus Plin. iun., quindecim annis pacandae Asiae i. Iust. porabiti za … , certis ingeniis immorari et innutriri oportet Sen. ph., im. in hoc Q., in suo sermone Aug.; abs.: itaque ei remissioni credendum est, quae etiam immoratur Cels. se drži, traja.

ir-rogō (in-rogō) -āre -āvī -ātum

1. ljudstvu proti komu predložiti (predlagati), nasvetovati: vetant XII tabulae leges privatis hominibus inrogari Ci. zakone proti … , ne cui privilegium inrogari liceret Ci.; od tod: me exturbasti privilegiis inrogatis Ci. s posebnimi zakoni.

2. occ. (kazni s privoljenjem ljudstva) naložiti (nalagati): ante quam multam inroget aut iudicet magistratus Ci., inrogare supplicium T., exitium Cu.

3. metaf. naložiti (nalagati), odmeriti (odmerjati), prisoditi, usoditi (usojati): poenas peccatis H., poenam delictis Lact., mala Lact., tributum Plin. iun., imperium in aliquem Plin. izvrševati, plus labori Q. porabiti za … , sibimet mortem T. (evfem. za samomor).

lepljenj|e [é] srednji spol (-a …) das Kleben, das Leimen, die Leimung; samo tehnika das Beleimen, die Klebearbeit
tehnika mokro lepljenje die [Naßklebung] Nassklebung
postopek lepljenja das Klebeverfahren
lepljenje plakatov die Plakatierung
površina za lepljenje die Klebefläche
priprava za lepljenje die Klebevorrichtung
trdnost lepljenja die Klebefestigkeit
porabiti pri lepljenju lepilo: verkleben