Franja

summer¹ [sʌ́mə]

1. samostalnik
poletje, poletno vreme
figurativno cvet, vrhunec
množina življenjska leta

in summer poleti
summer's day poletni dan; zelo dolg dan; dan lepega vremena; prost dan
summer and winter vse leto
a girl of 10 summers desetletna deklica
Indian summer babje poletje, lepo vreme v pozni jeseni
St. Luke's summer čas lepega vremena, ki navadno nastopi okoli 18. oktobra
St. Martin's summer Martinovo poletje; čas lepega vremena, ki navadno nastopi okoli 18. oktobra
St. Martin's summer Martisončen
summer clothing poletna oblačila
summer holidays poletne počitnice
summer resort letovišče; letoviški kraj
summer lightning bliskavica
summer corn (wheat) jaro žito (pšenica)

2. neprehodni glagol
letovati, preživeti poletje (in Italy v Italiji)
(živina) poleti biti na planinski paši

3. prehodni glagol
odgnati (živino) na poletno planinsko pašo

to summer and winter preživeti vse leto (in, at v)

tábor (-a) m

1. accampamento, attendamento; ekst. tendopoli; campo; bivacco:
vojaški tabor accampamento
begunski tabor tendopoli per profughi
alp. bazni, višinski tabor campo base, campo alto
postaviti tabor accamparsi, mettere l'accampamento
podreti tabor levare l'accampamento

2. hist. luogo fortificato (nel Medioevo a difesa dai turchi); fortificazione

3. hist. comizio popolare (caratteristico della vita politica slovena negli anni 1868-1871)

4. campeggio (sportivo, di ricreazione, di studio), campo:
mednarodni poletni tabor Glasbene mladine campeggio internazionale estivo della Gioventù Musicale

5. polit. blocco, campo, area:
napredni tabor campo, area progressista
vzhodni, zahodni tabor blocco orientale, occidentale

tardus 3, adv. -ē

1. počasen, obotavljiv, mudljiv, kasen, pozen, zaostajajoč (naspr. celer, citus, velox, agilis, sedulus): homo, pecus Ci., provisor utilium H. ki se prepozno domisli koristnega, gradus (sc. boum) O., Apollo Pr., asellus, iuvenci V., asinus Aug., iumenta Sen. ph., avis Plin. (menda) droplja, qui sunt segnes et tardi Sen. ph., tardis flexibus errat (se vije) Mincius V., ubi reliquos esse tardiores vidit C., proci loripedes, tardissumi Pl., erimus inter fortes fugacissimi, inter fugaces tardissimi Sen. rh., tarde crescere V., tarde credere O. počasi, slednjič, stellae tum celerius moventur, tum tardius Ci., tardissime iudicare Ci.; z abl.: vulnere tardus V. = oviran, oslabljen; tardus in cogitando Ci., tardior in scribendo Q., in decedendo erit (sc. Bibulus), ut audio, tardior Ci.; ad iniuriam tardiores Ci., eo tardior ad discedendum fui, quod … Ci., tardiores ad iudicandum Ci., tardiores ad danda (accipienda) beneficia Sen. ph.; z gen.: fugae Val. Fl.; z inf.: et nectere tectos numquam tarda dolos Sil.; subst.: minus est gravis Appia tardis H. počasnim popotnikom; o abstr.: subvectio L., tarda fluunt tempora H.; pesn.: tardi menses V. počasni = dolgi (poletni) meseci, V., nox O., V. počasna, kasna = ki noče preteči.

2. ki (kar) naredi človeka počasnega, upočasnjujoč, ovirajoč: vetustas O., senectus, podagra H., tarda et contraria bellum incohaturo T. različne težave (težkoče) in ovire.

3. metaf. počasen, len, leniv, lenoben, top, topoglav, topoumen, neumen, omejen, trapast, sanjav, mlačen, zasanjan starejše kesnoglav, kesnoumen: tardus es Ter., ingenium, mentes Ci., indociles tardique sunt Ci., hebetes illi et supra modum tardi Plin. iun., si qui forte sit tardior Ci., illi tardo cognomen pingui damus H., sensus hebetes et tardi Ci.; subst.: laborat magister docens tardos Aug. topoglavce, topoumneže; (o govoru) preudaren, pretehtan, previden, oprezen: principia (sc. dicendi) tarda sunt Ci., tarda et supina compositio Q., stilus, pronuntiatio Q.

4. pozen, kasen = pozno, kasno prihajajoč (nastopajoč, pojavljajoč se): necessitas leti H., fata H., poena Ci., portenta deûm Ci., noctes V., tarde, immo iam sero (prepozno) Petr., triennio tardius triumphare Ci., tardissime Lentulus venit Ci.

trikótnik (-a) m

1. mat. triangolo:
ostrokotni, topokotni, pravokotni trikotnik triangolo acutangolo, ottusangolo, rettangolo
enakostrani, enakokraki, raznostraničen trikotnik triangolo equilatero, isoscele, scaleno

2. ekst. triangolo:
astr. Trikotnik Triangolo
astr. Južni trikotnik Triangolo australe
astr. poletni trikotnik Triangolo estivo
fiz. trikotnik sil triangolo delle forze
geogr. Bermudski trikotnik Triangolo delle Bermude
ljubezenski trikotnik triangolo, il classico triangolo
lingv. samoglasniški trikotnik triangolo delle vocali
avt. varnostni trikotnik triangolo

3. muz. triangolo

trinity [tríniti] samostalnik
trojica, trojstvo

Trinity religija sv. Trojica
Trinity House britanska angleščina ustanova, ki skrbi za pilotsko in svetilniško službo
Trinity sitting zasedanje sodnih kolegijev v Londonu (od torka po binkoštih do 12. VIII.)
Trinity Sunday prva nedelja po binkoštih
Trinity term poletni trimester (na univerzi)

večer¹ [é] moški spol (-a …) der Abend (poletni Sommerabend, zimski Winterabend, božični Weihnachtsabend, Christabend, nedeljski Sonntagabend, Miklavžev Nikolausabend, silvestrov Neujahrsabend, Silvesterabend, sobotni Samstagabend, Sonnabendabend, sveti Heiligabend)
večer življenja figurativno der Lebensabend
Dober večer Guten Abend!
prejšnji večer am Vorabend
vsak večer allabendlich, jeden Abend
želeti prijeten večer einen schönen Abend wünschen
ob večerih abends, an Abenden
od jutra do večera von früh bis spät, von morgens bis abends
Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben

večer samostalnik
1. (del dneva) ▸ este, estProti večeru se bo od zahoda pooblačilo. ▸ Estefelé nyugat felől befelhősödik.
Sprehod v naravi si privoščimo šele na večer, ko pasja vročina popusti. ▸ Csak este teszünk sétát a természetben, amikor enyhül a kutya meleg.
Včeraj pod večer je bilo deževje spet nadvse silovito. ▸ Tegnap estefelé ismét nagy esőzések voltak.

2. (družaben dogodek) ▸ est, estély

večér soir moški spol , soirée ženski spol

proti večeru vers (ali sur) le soir
vsak večer tous les soirs
danes zvečer (drevi) ce soir
jutri večer demain soir
včeraj večer hier soir
dober večer! bonsoir!
v torek večer mardi soir
družabni večer soirée, réunion mondaine
glasbeni (literarni, plesni) večer soirée musicale (littéraire, dansante)
poletni večer soir (ali soirée) d'été
prejšnji večer, večer pred čim veille ženski spol
sveti večer la veille de Noël
zimski večer soir (ali soirée) d'hiver
ne hvali dneva pred večerom il ne faut pas chanter victoire avant le combat, il ne faut pas vendre la peau de l'ours avant de l'avoir tué

večér (pozno popoldne) tarde f , (po znočitvi) noche f , poet ocaso m

proti večeru hacia la noche, al anochecer
vsak večer todas las noches
danes zvečer (drevi) hoy por la noche
jutri večer mañana por la noche
včeraj večer anoche
družabni večer reunión f, velada f
(literarni, glasbeni) večer velada f
sveti večer (rel) Nochebuena f
zimski večer noche f (ozir. tarde f) de invierno
plesni večer velada f de baile
poletni večer tarde f de verano
večer pred (bitko) la víspera (de la batalla)
na večer pred ... en vísperas de...
dober večer! ¡buenas noches!; ¡buenas tardes!
voščiti dober večer dar las buenas tardes (ozir. las buenas noches)

veliki zvonček moški spol rastlinstvo, botanika (kronica) die Knotenblume (spomladanski Frühlings-Knotenblume, poletni Sommer-Knotenblume)

ventilō -āre -āvī -ātum (nam. *ventulō iz ventulus; demin. ventus)

1. prevetriti (prevetrovati), prezračiti (prezračevati), postaviti (postavljati) na zrak (veter): oleas Varr., vinum Col., ceram sub divo Plin.

2. (pre)vejati: Aug., Isid., in aëre frumentum Varr., frumenta Plin., P. F., fruges in horreo Col.

3. mahniti (mahati) po zraku, zamahniti (zamahovati) s čim, pahljati, švig(lj)ati s čim, stresti (stresati), potresti (potresati), (za)vihteti kaj: Q., Fr. idr., Venus ventilat facem Pr., ventilat aura comas populeas O. maje listje, aureos identidem manu suā Ap. v roki premetavati zlatnike (zlate), cvenkati (cvenketati) z zlatniki (zlati), dum per (čez) limina te … toga ventilat Mart. te hitro žene; poseb. kot borilni t.t.: arma Mart. vihteti orožje, mahati z orožjem po zraku; tako tudi abs.: quam stultum est, cum signum pugnae acceperis ventilare! Sen. ph., aliud est pugnare, aliud ventilare Sen. rh.; šalj.: ventilare aestivum digitis sudantibus aurum Iuv. vihteti poletni prstan z znojnimi prsti; med. ventilari premetavati se: alio atque alio positum ventilari Sen. ph.

4. pahljati koga, komu hlad: aestuanti tenue ventilat frigus … concubina flabello Mart., ventilat alis Cl., aliquo ventilante cubabat Suet.

5. metaf.
a) lotiti (lotevati) se česa, dotakniti (dotikati) se česa, zagnati (zaganjati) se v kaj: nomen (poštenje) alicuius pro tribunalibus Ap., famam collegae ore maledico Hier.
b) vznemiriti (vznemirjati): vitas insontium pozni Icti.
c) razpravljati o čem, obravnavati kaj, pretresati kaj: quaestionem Icti., sententiam Fr.
d) tako rekoč podpihniti (podpihati, podpihovati), (pod)netiti, zanetiti, razširiti (razširjati): illius linguā quasi flābello seditionis illa tum est egentium contio ventilata Ci.

verano moški spol poletje

en verano poleti
vestido de verano poletno oblečen
ponerse de verano poletno se obleči
temporada de verano poletni čas
pasar el verano en el campo preživeti poletje na deželi
¡de verano! (pop) pusti me pri miru!

vozni red moški spol der Fahrplan (poletni Sommerfahrplan, zimski Winterfahrplan); knjiga: das Kursbuch
železniški vozni red Eisenbahnfahrplan
sprememba voznega reda die Fahrplanänderung
zamenjava voznega reda der Fahrplanwechsel
po voznem redu fahrplanmäßig

zajčji mak moški spol rastlinstvo, botanika das Teufelsauge (rumeni Frühlings-Teufelsauge, das Adonisröschen, jesenski Herbst-Teufelsauge, das Herbstfeuerröschen, poletni Sommer-Teufelsauge, das Sommerblutströpfchen, žareči Brennendes Teufelsauge)

zvonč|ek² [ô] moški spol (-ka …) rastlinstvo, botanika das Schneeglöckchen
alpski zvonček das Alpenglöckchen
mali zvonček das Schneeglöckchen
poletni zvonček (poletni veliki zvonček) die Sommer-Knotenblume
rdeči zvonček (kortuzovka) das Alpenglöckchen
veliki zvonček die Knotenblume
japonski zvonček Enkianthus die Prachtglocke

zvónček (-čka) m

1. dem. od zvon campanello:
električni zvonček campanello elettrico

2. bot. bucaneve (Galanthus nivalis):
bot. alpski zvonček soldanella (Soldanella alpina)
poletni zvonček campanellina estiva (Leucojum aestivum)
pomladanski veliki zvonček campanellina primaverile (Leucojum vernum)

3. muz. (zvončki) campane tubolari

žár (-a) m

1. splendore, luce; calore:
jutranji, večerni žar il tramonto, l'aurora
žar lune, sonca, zvezd la luce della luna, del sole, delle stelle

2. calore, fuoco; (velika pripeka) calura:
greti se ob žaru ognja scaldarsi al calore del fuoco
zažgati meso na premočnem žaru bruciare la carne a un fuoco troppo forte
poletni žar la calura estiva

3. gastr. griglia, gratella; ferri:
meso na žaru carne in gratella, alla griglia, ai ferri

4. (čustvena vznemirjenost) fervore, ardore; vampa:
biti poln notranjega žara essere pieno di fervore interno

5. vampa; incandescenza:
žar večernega neba la vampa del cielo vespertino
segreti do žara scaldare fino all'incandescenza
zanetiti žar v srcu infiammare il cuore
slepeči žar svetlobe una luce accecante

τροπή, ἡ (τρέπω) 1. obrat, obrnitev, okret, τροπαὶ ἠελίοιο zapad, solnčni obrat; χειμῶνος zimski obrat solnca, τοῦ θέρους poletni obrat solnca (kres). 2. a) obrnitev sovražnika, beg, poraz; b) zmaga. 3. izprememba, premena NT.