Franja

razgráditi ràzgrādīm
1. podreti: što se brzo sagradi, brže se razgradi; razgraditi most, zgradu
2. razstaviti: razgraditi mašinu
3. razdreti: njihovo se prijateljstvo razgradilo

razjáziti ràzjāzīm
1. razjeziti, podreti, odpreti jez
2. na stežaj odpreti: razjaziti vrata, kapiju

ràzmetnuti -nēm
I.
1. razmetati: da njih kosti po morskoj pučini razmetne; dođe soko iz zemlje neznane, lastavici gnijezdo razmetnuo
2. podreti: ambare ću razmetnuti te veće sagraditi
3. zapraviti: razmetnuti očevo nasljedstvo
4. prekiniti, pretrgati, ustaviti: razmetnuti igru
II. razmetnuti se raziti se: ovdje se svati razmetnuli

razòriti ràzorīm razdejati, podreti, razdreti: razoriti neprijateljske gradove

razváliti ràzvālīm
I.
1. podreti: razvaliti grad
2. vlomiti: razvaliti vrata
3. široko, na stežaj odpreti: razvaliti usta
II. razvaliti se
1. podreti se
2. ekspr. zavaliti se, leči: razvaliti se po zemlji

reißen ([riß] riss, gerissen)

1. trgati, durch: pretrgati, (zerreißen) strgati, aus den Händen: iztrgati (intransitiv se); (entwinden) izpuliti, potegniti iz; von: odtrgati

2. reißen an etwas (sunkovito) potegniti za, cukniti za, pocukati za

3. (schnell drehen) hitro obrniti, sunkovito obrniti (das Lenkrad zur Seite reißen sunkovito obrniti krmilo)

4. Raubtier: ujeti, požreti

5. Sport beim Hochsprung die Latte: podreti; Sport ein Gewicht: potegniti, suniti, suvati; Musik das Becken: drsati, obdrsniti ein Loch in etwas reißen narediti luknjo v; Possen reißen uganjati norčije; der Film reißt figurativ film se (komu) utrga; die Geduld reißt jemandem (koga) mine potrpljenje; sich reißen die Haut: opraskati se; an sich reißen polastiti se (česa); aus dem Zusammenhang reißen iztrgati iz konteksta; aus dem Schlaf reißen vreči iz spanja; aus der Erde reißen potegniti/izpuliti iz zemlje; in Stücke reißen raztrgati (na kosce); ich könnte mich in Stücke reißen figurativ požrl bi se; sich reißen um figurativ puliti se za; sich von der Kette reißen strgati se z verige; vom Hocker reißen figurativ navdušiti, navduševati; zu Boden reißen vreči po tleh/na tla; innerlich hin und her gerissen notranje razklan

renverser [rɑ̃vɛrse] verbe transitif prevrniti, prekucniti; obrniti; podreti, zrušiti na tla; razliti (tekočino); nagniti nazaj (la tête glavo); familier osupiti

renverser le courant obrniti tok, smer toka
renverser un récipient prevrniti posodo
se renverser pasti vznak, na hrbet; nagniti se nazaj
renverser la cervelle à quelqu'un zmešati komu glavo
renverser un gouvernement, un ministre zrušiti vlado, ministra
renverser son adversaire zrušiti, vreči na tla nasprotnika
l'automobiliste a renversé un piéton avto ja podrl pešca
renverser l'ordre des mots obrniti besedni red
renverser les profets podreti načrte
le vent a renversé beaucoup d'arbres veter je podrl mnogo dreves
renverser du vin razliti vino
renverser tous les obstacles porušiti vse ovire
cela me renverse (figuré) temu se zelo čudim, to mi zapre sapo
ne pas renverser! ne prevračaj! ne premetavaj!
se renverser sur le dos leči na hrbet
le voilier s'est renversé jadrnica se je prekucnila

re-solvō -ere -solvī -solūtum (re in solvere)

1. (zopet) razvezati (razvezavati, razvezovati), zopet odvezati (odvezovati), razdrasati, znova razplesti (razpletati), znova (z)rahljati, znova razrahljati: cinctas vestes O., utrem Cu., vulnus Q., aliquem (sc. vinctum) Col., equos O. izpreči, crines L., puella resoluta capillos O. ali crinem Sil. ali comas Tib. z razpletenimi lasmi (kitami), resolutis capillis L., exorat pacem divom vittasque resolvit sacrati capitis V.; occ. odpreti (odpirati): litteras L. razpečatiti, ara fatis (dat.) resolvere O. za prerokovanje, fauces in verba O. ali vocem atque ora resolvere V. usta za govorjenje, iugulum mucrone O. ali humum in partes O. prerezati, razrezati.

2. metaf.
a) razstaviti (razstavljati), (raz)tolči, razbi(ja)ti, (raz)rahljati, (z)rahljati, (raz)topiti, raztopiti (raztapljati), (raz)tajati, razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), pregnati (preganjati): glaebam in pulverem Col. raztolči, glaeba se resolvit V. se rahlja, postaja rahlejša, nivem resolvere O. tajati, tenebras O., nebulas O., resolutae nebulae O. se razidejo (razpršijo) v dež = nubes resolvuntur in aquas Sen. ph.
b) (raz)rušiti, (po)rušiti, podreti (podirati): muros ariete Sil., cinctos muros Sil.
c) plačati (plačevati), izplačati (izplačevati): argentum Pl., pro vectura Pl.

3. pren.
a) pregnati (preganjati), razgnati (razganjati), konč(ev)ati, narediti (delati) konec čemu: invitat genialis hiemps curasque resolvit V., litem lite H.
b) vzeti (jemati) napetost (elastičnost), (o)ropati prožnosti, (o)slabiti, spraviti (spravljati) ob moč, vzeti (jemati) moč, razbliniti (razblinjati), utruditi (utrujati), izčrpati (izčrpavati, izčrpovati), narediti (delati) kaj mlahavo, medlo, pomehkužiti: felicitas illos totos resolvit Sen. ph., bracchia somno resoluta O., resolutus in somnos O., (sc. Cerberus) immania terga resolvit V. raztegne hrbet (sc. v spanje) = zaspi, resolutis et torpentibus membris Cu., membrum resolutum ali pars resoluta Cels. omrtvičen ud (del), ut iacui totis resoluta medullis O. od uživanja pomehkužena, oslabela = vneta, zamaknjena, in omnes lusus se resolvere Sen. rh. zamakniti se.
c) odstraniti (odstranjati, odstranjevati), ukiniti (ukinjati), uničiti (uničevati), razveljaviti (razveljavljati), (pre)kršiti, (z)rušiti, podreti (podirati), spodnesti (spodnašati), (po)kvariti, (s)kaziti: stipulationem Icti., sacrata iura V., iura pudoris V. grešiti zoper, kršiti, disciplinam militarem T. rušiti, fraudes Sil. skaziti, spodnesti, vectigal T. odpraviti.
d) osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati): te piacula nulla resolvent H. te ne oprostijo dolžnosti, amore resolutus Tib. prost ljubezni.
e) razvozla(va)ti, razrešiti (razreševati), uganiti (uganjevati, ugibati): dolos tecti ambagesque (sc. Labyrinthi) V. (raz)rešiti uganke varljivih in zablodnih poti blodnjaka (labirinta) = učiti koga v varljivih zmotah najti pravo pot, ambiguitatem Q. uganiti.
f) (po)plačati, poplačati (poplačevati), odpraviti (odpravljati), poravna(va)ti: Ca., unā plagā Pl., quadraginta minas danistae Pl. Od tod adj. pt. pf. resolūtus 3, adv. -ē

1. babji, poženščen, pohoten, nasladen, mlahav: Idaeo resolutior cinaedo Mart., corpora iuvenum fluxa et resoluta Col.

2. razuzdan, razbrzdan, nebrzdan, razvraten, razpašen, prostopašen, prešeren, objesten, razposajen: resoluta gaudia Sil., resolutius decachinnari Tert., quo vacuum promptius esset et resolutius (po novejših izdajah solutius) Val. Max.

romper (pretekli deležnik: roto) od-, pre-, z-lomiti, razbiti (se), raztrgati (se), prekiniti (se); izkrčiti, obdelati; utreti (pot); podreti; odpreti se; napóčiti; nenadoma se odločiti; začeti

romper los cristales okna razbiti
romper el encanto razrešiti čar
romper el fuego (voj) začeti streljati
romper las hostilidades začeti sovražnosti
romper las relaciones prekiniti odnose (zveze)
romper el vuelo vzleteti
romper a hablar začeti govoriti
romper con alg. prelomiti s kom
romper en bruhniti v
romper por todo iti čez vse ovire
al romper el día ob dnevnem svitu
romperse zlomiti se, razbiti se
romperse la cabeza glavo si beliti

rompre* [rɔ̃prə] verbe transitif (z)lomiti, prelomiti; predreti; raztrgati (vezi); razriti (cesto); oslabiti; zajeziti, (za)ustaviti; prekiniti, motiti; figuré ne držati (pogodbe), preklicati (nakup); razbiti, podreti (ravnotežje); ukrotiti (strast); preorati (travnik); technique (pre)mešati; militaire odrezati, prekiniti (zvezo); razrušiti (most); poklicati nazaj (pse na lovu); verbe intransitif prekiniti, napraviti konec (avec quelqu'un, quelque chose s kom, s čim); izgubiti svojo barvo (vino); zlomiti se (žarek, val); raztrgati se, razbiti se

à tout rompre viharno, močno, živahno, glasno, hrupno
applaudir à tout rompre viharno odobravati
il a rompu avec son meilleur ami prekinil, pretrgai je stike s svojim najboljšim prijateljem
rompre à l'amiable zlepa iti narazen, se ločiti
rompre quelqu'un aux affaires vežbati koga v poslih
rompre le camp podreti tabor, zapustiti tabor
rompre les chiens (figuré) menjati témo pogovora
rompre la cervelle, la tête à quelqu'un oglušiti koga
rompre ses chaînes razbiti, zlomiti okove
rompre le cou à quelqu'un zaviti komu vrat
se rompre le cou zlomiti si vrat
rompre les desseins de quelqu'un prekrižati komu naklepe, račune
rompre un enchantement, un charme zlomiti urok
rompre la glace (figuré) prebiti led
rompre une lance pour quelqu'un (figuré) zastaviti dobro besedo za koga
rompre les rangs (militaire) raziti se
rompre les os à quelqu'un (figuré) polomiti komu vse kosti, premlatiti koga
rompre le silence prekiniti molk
rompre la tête à quelqu'un podkuriti jo komu; biti komu nadležen, nadlegovati koga
rompre les relations diplomatiques prekiniti diplomatske stike
rompez! (militaire) voljno! razhod!
rompre un serment prelomiti prisego
rompre un marché razdreti kupčijo
rompre les oreilles à quelqu'un natrobiti komu polna ušesa
rompre un tête-à-tête motiti sestanek
rompre en visière zabrusiti v obraz
il s'est rompu à cette discipline navadil se je na to disciplino

rovinare

A) v. intr. (pres. rovino)

1. podreti, podirati se; rušiti se

2. zgrmeti:
le acque della cascata rovinano a valle slap hrumi v dolino

B) v. tr.

1. podreti, podirati; zrušiti

2. uničiti, uničevati; ugonobiti, ugonabljati, razdejati (tudi pren.):
la guerra ha rovinato l'economia vojna je razdejala gospodarstvo
rovinarsi la salute uničiti si zdravje
PREGOVORI: le acque chete rovinano i ponti preg. tiha voda bregove dere

ruin² [rúin] prehodni glagol
porušiti, spremeniti v ruševine, razdejati, podreti, uničiti, opustošiti; pokvariti; onemogočiti, preprečiti, spodnesti; povzročiti propad, ruinirati, uničiti, pogubiti (koga); zapeljati (dekle)

to ruin oneself uničiti se
a ruined house hiša v ruševinah
to ruin one's clothes uničiti si obleko
to ruin one's eyes pokvariti si oči
to ruin a girl zapeljati dekle
to ruin one's health uničiti si zdravje
to ruin s.o.'s reputation spraviti koga ob (uničiti komu) dober glas
neprehodni glagol
propasti; biti uničen (ruiniran)
poetično zrušiti se

ruinate [rúineit]

1. prehodni glagol
razdejati, podreti, porušiti; uničiti, pogubiti; pokvariti

2. pridevnik
(redko) (ki je) v ruševinah, razpadel

ruō -ere, ruī, rŭtum, toda ruitūrus in v stari jur. formuli rūta (et) caesa „izkopano in posekano“ (v tem glag. sta združena dva kor.: a) indoev. kor. *rēu- teči, hiteti, pasti; prim. lat. con-gruō, in-gruō, ruīna, gr. ἔχραον napadel sem, pritisnil sem, ζα-χρηής silno (močno) pritiskajoč; b) indoev. kor. *reu̯ā- riti, kopati, grebsti, ogrebati; prim. skr. rav-, ru- razbiti (v besedah rávat, rudhí, rāviṣam, rṓruvat), rutaḥ razbit, gr. ἐρυσίχϑων „zemljo razrivajoč“, sl. rijem, rujem, rilec, rov, lit. ráju, ráuti (iz)puliti, (iz)ruvati, rãvas cestni jarek, stvnem. rod = nem. Rodung krčenje, krčevina, nem. roden krčiti, trebiti, kopati, ruvati, reuten (iz)krčiti)

I. intr.

1. (pri)dirjati, (pri)dirjastiti, (pri)dreviti (se), (pri)hrumeti, (pri)dreti, (pri)vihrati, planiti, (pri)leteti, (pri)teči, (pri)hiteti; o osebah: id ne ferae quidem faciunt, ut ita ruant Ci., (sc. Pompeium) ruere nuntiant et iam iamque adesse Ci., legio sustinuit ruentes T., unā omnes ruere V., conversae ruunt acies V., quidam inermes ultro ruere ac se morti offerre T., ruebant laxatis habenis aurigae Cu.; izhodišče v abl.: eques pedesque certatim ruere portis L.; smer: huc turba ruebat V., in aquam caeci ruebant L., ruere in castra L., in ferrum V., in vulnera ac tela L., in proelium Fl., ad urbem L., ad portas T., per medios, per proelia V., per vias T.; pren. pogosto = biti naklonjen čemu, biti vdan čemu, biti nagnjen k čemu: ruere ad interitum voluntarium Ci., in exitium T., omnia in pecus ruere V., in arma L., Romae ruere in servitium consules T., ruere ad seditiones T., ruere crudelitatis odio in crudelitatem L., mutuis inter se odiis in bellum Iust., avide ad libertatem L., se in errores Gell., quo ruis? quibus periculis se obicis? Plin. iun., quo scelesti ruitis? H.; pesn. z inf.: Stat., Cl. idr., quo ruis imprudens dicere fata? Pr.; impers.: ut ferme fugiendo in media fata ruitur L. dreviš, se pahneš; metaf. o neživih subj.: venti ruunt V., unde ruunt voces Sibyllae V. privrevajo, donijo, ruunt de montibus amnes V. ali flumina per campos O., Rhenus ruit in Galliam T., pontus ruit ad terram V., ruit imber aethere toto V. se uliva, od tod tudi: ruit arduus aether V. nebo se izliva; o noči in dnevu: ruit Oceano nox V. hiti od Oceana sem, revoluta ruebat (je vzhajal, je nastajal, se je rojeval) dies noctem fugarat V.; toda: nox ruit V. ali sol ruit caelo Ap. in samo sol ruit Val. Fl. (od)hiti proč, zahaja, ruit imbriferum ver V. gine, mineva, izginja; occ. prenagliti se, prehite(va)ti, nepremišljeno (zaletavo) ravnati (delati), vihrati, hiteti v propast (propad, uničenje): Ter., Q. idr., nec ruere demens nec furere desinit Ci., non potuit … non in agendo ruere Ci., ruebant tenebris omniaque miscebant Ci., emptorem ali reum ruere pati Ci., L., non compescere ruentes T., cum cotidie rueret Ci., ruere in dicendo Ci. ep., in agendo Ci.

2. (dol) pasti (padati), strmoglavo pasti (padati), strmoglaviti (strmoglavljati), prepadati, (po)rušiti se, podreti (podirati) se, vdreti (vdirati) se, pogrezniti (pogrezati) se, (od)trgati se: Pl., Ter., Lucr., Val. Fl., Mart. idr., ruere illa non possunt, ut haec non eodem labefacta motu concidant Ci., ruunt templa deûm, aulaea H., saxum ruiturum (sc. Sisyphi) O.; preg.: caelum in se L., ruere omnia visa V. vesoljni svet, svetovje; metaf. (po)rušiti se, (z)rušiti se = propasti (propadati), doživeti (doživljati) zaton, (za)toniti: ruit alta a culmine Troia V. = urbs antiqua ruit V., ruens imperium H., res publica ruit Ci.; abs.: prospera … ruentia T. sreča … nesreča. —

II. trans.

1. vreči (metati), podreti (podirati), obaliti, (po)rušiti, (z)rušiti, poraziti (poražati), uničiti (uničevati), razbi(ja)ti: Pl., Ter. idr., naves (sc. vis venti) ruit Lucr., immanem malem volvuntque ruuntque V.; abs.: instat turbatque ruitque O.; occ.: cumulos harenae ruit V. ruši kupe, razbija grude; refl.: in praedam superne sese ruere Ap. zagnati se.

2. razri(va)ti, zri(va)ti, razrvati, vznemiriti (vznemirjati), (raz)buriti, (raz)burkati, vzburkati (vzburkavati), (vz)valoviti, dvigniti (dvigati, dvigovati), (iz)trgati: mare a sedibus imis V., (sc. tauri) terram ruebant Lucr., ruere spumas salis aere V. (s)peniti, (vz)peniti morje, atram nubem ad caelum V. dvigati (dvigovati) (kvišku) do neba; occ. zgrniti (zgrinjati), pobrati (pobirati) skupaj, (po)grabiti, (na)grabiti, (na)kopičiti: unde divitias aerisque ruam acervos H., ruere cinerem et confusa ossa focis V. Od tod pt. pf. kot jur. t.t. rūta et caesa in asindet. rūta caesa vse, kar je na nekem zemljišču izkopano in posekano, ne da bi bilo tudi obdelano, surova (nepredelana) snov, surovina: Icti., te, cum aedes venderes, ne in rutis quidem et caesis solium tibi paternum recepisse Ci., fundum vendere rutis caesis exceptis Ci.

sabòriti sàborīm podreti: što bi oni za dan sazidali, to bi vila za noć saborila

sandbag [sǽndbæg]

1. samostalnik
vreča, napolnjena s peskom ali z zemljo, ki rabi za balast, za orožje, za preprečevanje poplave, za zgraditev barikad; bakrorežčeva usnjena blazinica

2. prehodni glagol
pokriti, zadelati, zamašiti z vrečami peska
ameriško zrušiti, podreti, pobiti (koga) z vrečico, napolnjeno s peskom

schiantare

A) v. tr. (pres. schianto)

1. podreti, podirati; zlomiti; ruvati

2.
schiantare il cuore pren. streti srce

B) v. intr. pog. crkniti, crkavati; gagati:
schiantare dalla fatica gagati od napora

C) ➞ schiantarsi v. rifl. (pres. mi schianto) zlomiti, razbiti se:
la barca si è schiantata contro gli scogli čoln se je razbil ob čereh

sfasciare²

A) v. tr. (pres. sfascio)

1. razbiti; razdreti, razdirati

2. podreti, podirati, rušiti

B) ➞ sfasciarsi v. rifl. (pres. mi sfascio)

1. razbiti se

2. ekst. sesuti se, propasti

3. pren. (telesno) propasti, propadati; izgubiti, izgubljati prožnost, vitkost

sfiancare

A) v. tr. (pres. sfianco)

1. razbijati, podreti, podirati

2. ekst. utruditi, utrujati; oslabiti

B) ➞ sfiancarsi v. rifl. (pres. mi sfianco)

1. razbiti se

2. ekst. omagati, izčrpati se:
gli si è sfiancato il cuore dal dolore od hudega mu je počilo srce

sgretolare

A) v. tr. (pres. sgretolo)

1. zdrobiti, zmrviti

2. pren. ovreči; podreti, podirati:
sgretolare il discorso dell'avversario ovreči izvajanje nasprotnika

B) ➞ sgretolarsi v. rifl. (pres. mi sgretolo) drobiti se; sesuti, sesuvati se