Franja

гумно n gumno, skedenj, pod

люлька f zibel(ka); oder, pod (na dvigalu, za delo v višini)

ниже komp. od низкий nižji, niže; pod;
н. по течению navzdol, ob toku;
н. достоинства pod častjo;
пять градусов н. нуля pet stopinj pod ničlo;
смотри н. glej naprej

під прийм., pòd predl., ízpod predl.

підло́га -и ж., pòd pôda m., tlà tál s. mn.

пол m

1. pod, tla;
дощатый п. lesen pod;

2. spol;

3.
пол (neskl.) = половина polovica

помoст m oder, pod; (zast.) morišče

рига f skedenj, pod

abacus [ǽbəkəs] samostalnik
računalo, abak; plošča pod arhitravom; kredenca, servirna mizica

abbacchiare

A) v. tr. (pres. abbacchio)

1. ➞ bacchiare

2. pobiti, potreti, deprimirati

3. pren. prodati pod ceno:
povera ragazza, l'hanno proprio abbacchiata ubogo dekle, prav slabo so jo oddali!

B) ➞ abbacchiarsi v. rifl. (pres. mi abbacchio) izgubiti pogum, postati malodušen

abfangen^* prestreči, prestrezati, ujeti; ein Auto, Flugzeug: dobiti pod kontrolo; Verbrauchsspitzen: zajemati; (stützen) podpreti

àbrāš -áša m (t. abraš)
1. konj z belo liso na gobcu ali pod repom
2. pegast človek

abrigar [g/gu] varovati pred vetrom ali slabim vremenom; pod streho vzeti, prenočiti koga; (ob)varovati, ščititi, braniti; pomorstvo zasmoliti, zamašiti (špranje na ladji); figurativno gojiti (čustva, načrte)

abrigar una esperanza gojiti nado, vdajati se upanju
abrigar una intención nameravati
abrigarse pokriti se, odeti se

abriter [-te] verbe transitif pod streho vzeti, dati zavetje, zaščito, varstvo (quelqu'un komu); zaščititi, zavarovati; skriti, (s)hraniti, postaviti v zavetje

abriter quelqu'un sous son parapluie koga pod dežnik vzeti
cet hôtel peut abriter 200 personnes ta hotel vzame pod streho 200 oseb, ima 200 ležišč
abriter du soleil varovati, ščititi pred soncem
s'abriter poiskati zavetje, iti na varno, zavarovati se (contre, de proti); militaire iti v kritje

abstoßen^*

1. (wegstoßen) odrivati, odriniti (sich se), Biologie odmetavati, odvreči, sich abstoßen odganjati se, odgnati se

2. (zurückstoßen) Physik, Elektrizität odbijati, odbiti (sich se); Medizin Gewebe: zavračati, odklanjati

3. (verkaufen) prodajati/prodati pod ceno, razprodati;

4. (beschädigen) obtolči, sich abstoßen obtolči se, obrabiti se

5. (Ekel erregen) odbijati, odbiti

6. Musik igrati staccato; sich die Hörner abstoßen iznoreti se

accommodate [əkɔ́mədeit] prehodni glagol (to)
prilagoditi (with)
oskrbeti pomiriti spraviti; ugoditi; nastaniti, pod streho vzeti

to accommodate o.s. prilagoditi se
to be well accommodated udobno stanovati

acomodar urediti, v red spraviti; namestiti, postaviti; pod streho spraviti, preskrbeti, preskrbovati; poravnati prepir; primeren ali prikladen biti, prav biti, všeč biti

acomodarse primeren biti, prilegati se, ujemati se
acomodarse a las circumstancias prilagoditi se položaju
acomodarse de oskrbeti se z

acton [ǽktən] samostalnik
zgodovina majica, ki so jo nosili pod oklepom

affectō (adfectō) -āre -āvī -ātum (intens. glag. afficere, adficere)

1. spravljati se na kaj ali k čemu, segati po čem, prije(ma)ti za kaj: nulla datur dextrā adfectare (sc. navem) potestas V. približati se ji z roko; pogosto (in klas. le) pren.: iter (viam) affectare aliquo pot ub(i)rati, pristop iskati kam, meriti na kaj: eam affectas vias ut... Pl., hi gladiatorio animo ad me affectant viam Ter., quod iter adfectet, videtis Ci., viam adfectat Olympo (dat. = do nesmrtnosti) V., consulis litterae Romam adlatae se... gravi morbo adfectari L. da se ga je lotila huda bolezen; spes adfectandae eius rei L. spustiti se v to reč, ukvarjati se z njo; affectare mulierem Ap. h. lotiti se ženske.

2. pren.
a) za čim prizadevno stremeti, težiti, gnati se, potezati se za čim, hlepeti po čem, želeti pridobiti si koga ali kaj, skušati spraviti kaj pod svojo oblast, skušati dobiti koga na svojo stran, misliti na kaj, lastiti si kaj: munditiam, non affluentiam affectabat N., cur opus adfectas novum? O., ars, quam affectabat (Demosthenes) Val. Max., aff. elegantiam Graecae orationis Gell.; pogosto v slabem pomenu: adfectantes caelestia regna Gigantes O., aff. immortalitatem Cu., famam T., studia militum T. vdanost vojakov, civitates S., T., imperium, opes L., regnum L., Cu., regium nomen Suet., tyrannidem Q., bellum Hernicum L. želeti si vodstva v vojni s Hern., adf. easdem spes O. ali spem potiundae Africae L. gojiti; z ad: ad gloriam Tert., ad omnem malitiae suae scenam (sleparstvo) Tert.; z inf. = hoteti, kaniti, drzniti si: Pl., Sil., Stat. idr., non sidereas adfecto tangere sedes O.; z NCI: qui esse docti affectant Q. ki hočejo veljati za učenjake; z ut: Eutr., Ambr.
b) skušati doseči kaj posebnega, hliniti: Nero carminum quoque studium affectavit T. delal (kazal) se je tudi pesnika, aff. decus in dicendo Q., dicacitatem in deformibus lucris Suet. rad se kazati duhovitega pri...; poseb. pt. pf. affectātus 3 prihlinjen, prisiljen, izumetničen: subtilitas Q., affectata et parum naturalia Q., affectata aliis castitas, tibi ingenita et innata Plin. iun. Z dvojnim acc.: qui se divites affectant Aug., ki se delajo (kažejo) bogate; z ACI: homo, qui se divitem videri affectat Aug., ki se vede tako, da se zdi ljudem bogat. — Od tod adv. abl. affectātō s premislekom (namenom): Lamp.

affiant [əfáiənt] samostalnik
priča, ki je izjavila pod prisego