Franja

Helvētiī -ōrum, m Helvečáni, Helvétijci hrabro keltsko pleme, ki je v Cezarjevem času bivalo na ozemlju današnje Švice: Ci., C., T., Suet., Fl. Od tod adj. Helvētius 3 ali Helvēticus 3 helvetski, helvečanski: C.

Helviī: C. ali Helvī: Plin. -ōrum, m Hélvijci, keltsko pleme ob desnem bregu spodnjega Rodana; njihovo glavno mesto je bilo Alba Helvōrum ali Alba Helvia Helvijska Alba: Plin. — Od tod adj. Helvicus 3 helvijski: vinum Plin.

hēniochus -ī, m (gr. ἡνίοχος) ozvezdje Voznik, lat. auriga: Hyg., Plin. — Kot nom. propr. Hēniochī -ōrum, m (Ἡνίοχοι) Heníohi, pleme konjenikov v azijski Sarmatiji: Vell., Mel., Plin., Val. Fl., T., Amm. — Od tod adj.

1. Hēniochus 3 henioški: rates O.

2. Hēniochius 3 henioški: montes Plin.

Hermundūrī -ōrum, m Hermundúri, germansko pleme v Turingiji: Vell., Plin., T.

Hernicī -ōrum, m (iz sab. herna = saxum, Hernici torej = Skalarji, Gorjanci) Hêrniki, sabinsko pleme v goratem delu vzhodnega Lacija: Ci., L., Plin., Macr., P. F.; sg. (kolekt.) Hernicus -ī, m Hêrnik: Iuv. Kot adj. Hernicus 3 herniški: saxa V., Sil., ager L., terra O.

Herulī (Erulī) -ōrum, m Hérul(c)i (Érul(c)i), severnogermansko pleme: Amm. Sg. Herulus -ī, m (kolekt.) Hérul(ec): Sid.

himantopūs -podis, m (gr. ἱμαντόπους „jermenonožec“) himantopod, dolgonog ptič, ki živi ob vodi (lat. lōripēs) Plin. — v pl. Himantopodēs -um, m Himantópodi, etiopsko pleme: Mel., Plin., Iul. Val.

Hippopodēs -um, m (gr. ἱππόποδες) Hipópodi = Konjenožci, mitološko pleme na severu: Mel., Plin.

Hirpīnī (Irpīnī) -ōrum, m (iz osk.-sab. hirpus, irpus volk) Hirpín(ij)ci (Irpín(ij)ci), samnijsko pleme v južni Italiji med Kampanijo in Apulijo: L., Sil. (z obl. Irpini), Serv., P. F.; meton. Hirpin(ij)ci = Hirpinija, hirpin(ij)sko ozemlje: Hannibal ex Hirpinis in Samnium transit L., dum haec in Hirpinis geruntur L. Od tod adj. Hirpīnus (Irpīnus) 3 hirpin(ij)ski (irpin(ij)ski): ager, fundus Hirp. Ci., Hirpina pubes Sil., Hirpinus (sc. equus) Iuv.

homme [ɔm] masculin človek; mož, moški; gospod; soprog; pluriel možje, moški; ljudje

homme d'action človek dejanj
homme d'affaires posloven človek
homme d'argent sebičen, lakomen človek
homme d'un certain âge starejši človek
homme de bien poštenjak
homme des bois (figuré) orangutan
bon homme dobričina
homme de cheval človek, ki se ukvarja s konjskim športom
homme de confiance zaupnik
homme de corps tlačan
homme de couleur nebelec
homme d'équipe progovni delavec
homme d'esprit duhovit človek
homme d'Etat državnik, politik
un homme comme on n'en fait plus človek starega kova
homme fait zrel mož
l'homme qu'il faut pravi človek
homme à femmes ženskar
homme de finance finančnik
homme de guerre vojščak, vojak
homme d'honneur poštenjak
homme du jour junak dneva
homme de lettres književnik
homme lige fevdnik
homme de loi pravnik
homme de marque odličnik
homme de mer mornar
homme de métier strokovni delavec; obrtnik, strokovnjak
homme de monde svetovnjak
homme nouveau novopečen mož, samorastnik, kdor se visoko povzpne s svojo močjo
homme de paille (figuré) slamnati mož (ki dela za koga drugega), zastopnik
homme de peine neizučen delavec, pomožni delavec
homme du peuple človek iz ljudstva
homme de plume pisec, pisatelj, človek peresa
homme politique politik, državnik
homme au pouvoir oblastnik
homme public človek javnega življenja
homme de qualité odličen, imeniten človek
homme de rien pritepenec
homme de robe sodnik; uradnik
homme de la rue človek z ulice, kdorkoli, prvi prišlec
homme de tête odločen človek
bout masculin d'homme pritlikavček
comme un seul homme kot en mož, soglasno
le fils de l'homme (religion) Kristus
folle des hommes nora na moške
galant homme galanten človek, kavalir
jeune homme mladenič, mlad mož
bonne pâte d'homme dobrodušen človek
premier homme pračlovek
race féminin d'hommes človeško pleme
vêtement masculin d'homme moška obleka
dépouiller le vieil homme (figuré) znebiti se slabih navad
être homme à faire quelque chose biti sposoben za, biti dovolj moža za
il n'est pas homme à manquer de parole on ni tak, da ne bi držal besede
je suis homme à le faire sem sposoben, to napraviti
je suis votre homme pripravljen sem storiti, kar želite
étre tout à fait un homme biti cel mož
trouver son homme naleteti na, najti pravega moža
les hommes sont ainsi faits takšni so pač ljudje
vous êtes mon homme, voilà mon homme vi ste človek, to je človek, ki ga potrebujem
c'est un homme comme nous tudi on je samo človek kot mi
homme à la mer! (marine) človek je padel v morje!
parler d'homme à homme govoriti čisto odkrito
l'homme propose Dieu dispose človek obrača, Bog pa obrne

Horestī -ōrum, m Horésti, pleme na severnem Škotskem: T. (s soobl. Borestī).

Hūnnī (Hūnī) -ōrum, m Húni, divje azijsko pleme: Amm., Cl. Soobl. Chūnī -ōrum, m: Aus.; sg. Chūnus -ī, m Hun(ec): Cl., Sid. — Od tod adj. Hūniscus 3 hunski: equus P. Veg.

hunski pridevnik
v zgodovinskem kontekstu (o Hunih) ▸ hun

Hyantēs -um, acc. -as, m (Ὕαντες) Hiánti, staro pelazgijsko pleme v Bojotiji: Plin. Od tod adj.

1. Hyantēus 3 (Ὑάντειος) hiántski, pesn. = bojotski: Aganippe, Iolaus O., aqua Mart. iz kastal(ij)skega studenca.

2. Hyantius 3 (Ὑάντιος) hiántski, pesn. = bojotski: sorores Stat. (o Muzah), Camenae Sid.; subst. Hyantius -iī, m Hiánt, Bojotec: O. (o Aktajonu (Actaeon), vnuku bojotskega kralja Kadma (Cadmus)).

Hyperborē̆ī -ōrum, m (Ὑπερβόρειοι ali Ὑπερβόρεοι [βόρος = ὄρος gora]) Hiperborêjci = „Prekogorci“, mitološko pleme na skoraj rajskem severu (v Trakiji), kjer je prebivalo v neskaljeni sreči: Ci., Mel., Plin. Od tod adj.

1. (pesn.) Hyperboreus 3 hiperborejski, traški, severni: Ap., Cl., glacies, orae V., Pallene O., ursa Lucan., pruinae Val. Fl., triumphus Mart. Domicijanovo zmagoslavje nad Kati in Dačani.

2. Hyperboreānus 3 hiperborejski: Hier.

Iacetānī -ōrum, m Jaketán(c)i, ibersko pleme v severovzhodni Hispaniji (današnji Kataloniji): C.

Iamidae -ārum, m Jamidi, Jamosovi potomci, vedeževalsko pleme v Elidi: Ci.

Ïāpydēs -um, acc. -as, m (Ἰάπυδης) Japídi, pleme v severozahodni Iliriji, l. 128 so si jih Rimljani podvrgli, v času Avgusta je bilo njihovo ozemlje združeno z Liburnijo: Ci., L., Plin. Sg. Ïāpys -ydis, adj. = japidski, v japidski deželi izvirajoč: Ïāpydis arva Timavi V. Od tod subst. Ïāpydia -ae, f Japidija, japidska dežela: Tib., S. fr. (z obl. Ïapudia Japudija), Plin.

Ïaxamatae -ārum, m (Ἰάξαμάται) Jaksámati, pleme ob Majotskem jezeru: Val. Fl., Amm. Soobl.: Ixamatae ali Xamatae: Mel.

Ïāzygēs -um, m (Ἰάζυγες) Jazígi, sarmat(ij)sko pleme ob spodnji Donavi: O., Plin., T.; sg. Ïāzyx -ygis, kot adj. masc. jaziški: bubulcus O.