Franja

Zadetki iskanja

  • pêta talon moški spol

    nizke, visoke pete talons bas, hauts
    srednja peta talon bottier
    peta iz usnja, iz plutovine talon en cuir, de liège
    Ahilova peta (figurativno) talon d'Achille, point moški spol vulnérable
    dvojna peta talonnière ženski spol
    biti komu za petami serrer quelqu'un de près, être (ali marcher) sur les talons de quelqu'un, talonner quelqu'un, être à la poursuite (ali aux trousses) de quelqu'un
    komu pete lizati (figurativno) flatter bassement quelqu'un, flagorner
    odnesti pete tourner les talons, échapper, en réchapper, l'échapper belle, décamper, prendre la poudre d'escampette, prendre ses jambes à son cou
    ojačena peta pri nogavici talon renforcé, talonnette ženski spol
    od pet do glave de la tête aux pieds, familiarno de pied en cap
  • pêta (-e) f

    1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
    zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
    nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
    vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
    brusiti pete camminare, correre veloci
    pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
    lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
    odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
    obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
    biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
    gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
    imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
    biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
    biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
    anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille

    2.
    igelna peta gambo (dell'ago)
    peta pluga la suola dell'aratro
    peta kose sperone della falce
    PREGOVORI:
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • pétek Friday

    v pét on Friday
    ob pétkih on Fridays
    črni pétek (nesrečen dan) black Friday
    veliki pétek religija Good Friday
  • Pet|er [é] moški spol (-ra …) Peter; apostol: Petrus
    črni Pet Schwarzer Peter
    podtakniti Črnega Petra den Schwarzen Peter zuschieben
    sv. Peter Hl. Petrus
    sv. Petra Stol die Petri Stuhlfeier
    sv. Peter cerkev: die Peterskirche
    apostola Peta petrinisch
    dan sv. Petra in Pavla der Peter-und-Pauls-Tag
  • petkilometrski pridevnik
    (ki je dolg pet kilometrov) ▸ öt kilométeres
    petkilometrski odsek ▸ öt kilométeres szakasz
    petkilometrska kolona ▸ öt kilométeres sor
    petkilometrski pas ▸ öt kilométeres sáv
    petkilometrski tek ▸ öt kilométeres futás
    petkilometrska proga ▸ öt kilométeres pálya
    petkilometrska razdalja ▸ öt kilométeres táv
  • petmetrski pridevnik
    (ki je dolg pet metrov) ▸ ötméteres
    petmetrski čoln ▸ ötméteres csónak
    petmetrski valovi ▸ ötméteres hullámok
  • peturen pridevnik
    (ki traja pet ur) ▸ ötórás
    peturno zaslišanje ▸ ötórás kihallgatás
    peturni maraton ▸ ötórás maraton
    peturna operacija ▸ ötórás műtét
    peturna vožnja ▸ ötórás út
    s peturno zamudo ▸ ötórás késéssel
  • písati to write; (beležiti) to take down, to make a note (of), to make notes, to note down, to set down; (črkovati) to spell

    písati po nareku to write from dictation
    napačno písati besedo to misspell a word
    písati čistopis to make a fair (ali clean, final) copy
    písati koncept to write out a rough draft (ali copy)
    písati čitljivo (nečitljivo) to write legibly (illegibly)
    písati knjige to write books, to be an author
    ona lepo piše she writes a nice (ali good, bold) hand
    on grdo, nečitljivo piše he writes a cramped (ali niggling) hand
    písati note to copy out music
    písati na stroj to typewrite, to type
    še enkrat, ponovno písati to rewrite
    pravilno písati besedo to spell a word correctly
    kako se piše ta beseda? how do you spell this word?
    ta beseda se piše z -i- this word is spelt with an -i-
    slabó písati to write badly, to scrawl
    on ne piše, ampak čečka he writes an awful scrawl
    písati pismo s črnilom to pen a letter
    písati beležko s svinčnikom to jot down a note in pencil, to pencil a note
    kako se pišete? what is your name?
    kako pišete svoje ime? how do you spell your name?
    pisal se je Brown kot ti he was surnamed Brown like you
    obsežno, podrobno písati to write extensively, in detail
    písati o slovstvu to write on literature
    písati v običajni pisavi to write longhand
    písati stenografsko to write shorthand
    ne zna ne písati ne brati he is illiterate (ali analphabetic)
    piši mi par vrstic (ob priložnosti)! drop me a line (occasionally)!
    že dva tedna mi ni pisal I haven't heard from him for a fortnight (že pet tednov these five weeks)
    písati komu v dobro to put down to someone's credit
    dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
    piši me v uho! (žargon) go and fly a kite!, let me alone!, leave me in peace!
  • pláča (-e) f

    1. paga, stipendio, salario, retribuzione; emolumento, trattamento (retributivo); knjiž. mercede:
    dobiti, dvigniti plačo prendere, ritirare la paga
    mesečna, osnovna, stalna plača paga mensile, base, fissa
    trinajsta plača tredicesima (mensilità)
    hist. plača za pet dni cinquina

    2. star. (plačilo) pagamento
  • po3 členica

    1. distributivno: je (po dva in dva je zwei und zwei, po en izvod je ein Exemplar); prihajati, vstopati: zu (po dva/pet zu zweit/fünft)

    2.
    po cele dni tagelang
    po cele ure stundenlang
    po cele tedne wochenlang
    po cele mesece monatelang
    po cela leta jahrelang

    3. cena:
    po sto tolarjev za kilogram ein Kilo zu hundert Tolar

    4.
    govoriti/pisati po nemško/slovensko/francosko/latinsko deutsch/slowenisch/französisch/lateinisch, auf deutsch, auf slowenisch, auf französisch, auf lateinisch
    figurativno oditi po francosko sich (auf) französisch empfehlen/verabschieden

    5. (na način)
    po bratsko/očetovsko/prijateljsko -lich (brüderlich/väterlich/ freundschaftlich)
    po moje/tvoje/Petrovo auf meine/deine/Peters Art
    v kulinariki: po vrtnarsko/ mlinarsko … nach … -art
    ( nach Gärtnerart, nach Müllerart)
  • pò | po

    A) adv.

    1. (per) ciascuno:
    v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
    vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

    2. per, ○:
    sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
    korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

    3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
    jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
    inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

    B) po prep. (s tožilnikom)

    I. per, ○:
    poslati po zdravnika chiamare il medico
    skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

    2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

    3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
    po božje častiti venerare come Dio, come un dio
    po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
    skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
    hoditi po gozdu andare per il bosco
    ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

    2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
    stopati po cesti andare per la strada
    plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

    3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
    seči po knjigi prendere un libro
    iti po opravkih adempiere impegni
    iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

    4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
    povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
    vprašati po imenu chiedere il nome
    potreba po jedi bisogno di mangiare
    pohlep po denarju avidità di denaro
    žalovati po kom piangere qcn.

    5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
    po plačilu dietro pagamento
    po povzetju dietro consegna
    po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
    po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
    po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

    6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
    spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
    oblačiti se po modi vestire alla moda
    igrati po notah suonare secondo le note

    7. (za izražanje sredstva) per:
    poslati po pošti spedire per posta

    8. (za izražanje vzroka) per, da:
    po tvoji krivdi per colpa tua
    sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

    9. (za izražanje izvora) di, da:
    okus po čokoladi sapore di cioccolato
    smrdeti po žganju puzzare di acquavite
    po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

    10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
    plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
    obsoditi po krivem condannare ingiustamente
    jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
    po dekretu giusta il decreto

    11. (za izražanje mere) a:
    jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
    plačevati po kosu pagare al pezzo

    12. (za izražanje cene) a:
    po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
    po čem je vino? a quanto è il vino?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
    J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
    pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
    po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
    pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
    priti po slovo venire ad accomiatarsi
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
    po abecednem redu alfabeticamente
    po kronološkem redu in ordine cronologico
    po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
    po drobcih minutamente
    po dva in dva a due a due
    jur. po hitrem postopku per direttissima
    po krivici immeritatamente
    po lastni ceni a prezzo di costo
    po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
    po malem a spizzichi
    po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
    po materini strani in linea materna
    teta po materi zia materna
    po mornarsko alla marinara
    po možnosti possibilmente
    po nagnjenosti tendenzialmente
    po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
    po običaju tradizionalmente
    (naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
    po predpisih normativamente
    po rodu oriundo (adj.)
    Tržačan po rodu oriundo di Trieste
    po sebi razumljivo implicitamente
    po splošnem mnenju a detta di tutti
    (pluti) po toku (navigare) a seconda
    po videzu all'aspetto
    pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
    po vseh štirih carponi
    PREGOVORI:
    po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
    gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza
  • poglávje (-a) n

    1. capitolo:
    knjiga ima pet poglavij il libro ha cinque capitoli

    2. pren. capitolo; periodo; fatto:
    to je poglavje zase è un fatto a sé
  • pól adv.

    A)

    1. mezzo; metà; semi-:
    pol kilograma mesa mezzo chilo di carne
    pol ure hoda mezz'ora di cammino
    prišel je pred pol leta è venuto mezzo anno fa
    ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
    deliti si stroške na pol dividere le spese a metà
    vlak je (na) pol prazen il treno è mezzo vuoto, semivuoto
    na pol porušen semidistrutto

    2. in pol pren. (za izražanje velike stopnje pozitivnih lastnosti):
    dekle in pol un fiore di ragazza
    možak in pol un vero galantuomo
    pojesti hudiča in pol mangiare per quattro, a quattro palmenti
    študirati pol večnosti studiare un'eternità
    ne biti vredno pol beliča non valere un fico secco

    3.
    iti na pol spaccarsi in due
    spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
    poslušati samo na pol ušesa essere disattento
    voj. pol na desno, pol na levo front' a dest' dest'! front' a sinist' sinist'!
    dobro spanje je pol zdravja il sonno fa buon sangue

    B) pól f inv. mezzo:
    ura je pol sedmih sono le sei e mezzo
    pet minut do pol devetih le otto e venticinque
  • pomnožíti augmenter, accroître, étendre , (število) multiplier

    pomnožiti se augmenter (en nombre), s'accroître, se multiplier, prendre de l'extension
    hitro in močno se pomnožiti pulluler
    štiri pomnoženo s pet je dvajset quatre multiplié par cinq donne vingt
    pomnožena izdaja édition ženski spol augmentée
  • pospravi|ti (-m) pospravljati

    1. sobo, hišo: aufräumen; mizo, površino: abräumen; mizo po obedu: (das Geschirr) abtragen; kaj proč: forträumen, wegräumen, v kovček ipd.: wegpacken, v omaro: einräumen, in zakleniti: wegschließen

    2. (pojesti) verputzen, vertilgen

    3. agronomija in vrtnarstvo pridelke: einbringen, ernten

    4.
    figurativno pospraviti šila in kopita einpacken
    figurativno pospraviti svojih pet češpelj seine Siebensachen packen, avstrijsko: seine sieben Zwetschgen packen

    5.
    pospraviti koga (jemanden) wegschaffen
  • postréljati to shoot (down); to bring down by shooting; to kill off by shooting

    postrélil je pet zajcev (lov) he accounted for five hares
    postréljal je vse naboje he fired (off) all the bullets
  • posvojenka samostalnik
    (posvojena hči) ▸ örökbefogadott
    Ko sta se čez osem let vrnila v Italijo, sta imela pet otrok, štiri svoje in eno posvojenko. ▸ Amikor nyolc év elteltével visszatértek Olaszországba, öt gyermekük volt, négy saját és egy örökbefogadott lány.
  • poškodován damaged; hurt, injured

    resno poškodován seriously hurt
    pet oseb je bilo poškodovanih five persons were injured
    hiša je bila močno poškodována the house was badly damaged
  • pozavna samostalnik
    1. (trobilo) ▸ harsona, pozan
    zvok pozavne ▸ harsonaszó
    igrati pozavno ▸ harsonázik, pozanozik
    trobiti na pozavno ▸ harsonán játszik
    igrati na pozavno ▸ harsonázik, pozanozik
    Povezane iztočnice: altovska pozavna, baročna pozavna, basovska pozavna, pozavna na poteg, renesančna pozavna, tenorska pozavna

    2. (igranje pozavne) ▸ harsona, pozan
    študij pozavne ▸ harsonaszak
    profesor pozavne ▸ harsonatanár
    študirati pozavno ▸ harsonaszakon tanul
    učiti pozavno ▸ harsonát oktat

    3. (glasbenik) ▸ harsona, pozan
    kvartet pozavn ▸ harsonakvartett
    V tem sestavu igra med 12 in 25 izvajalcev, navadno pet saksofonov, štiri trobente, štiri pozavne in štirje predstavniki ritem sekcije.kontrastivno zanimivo Ebben a felállásban 12–25 zenész játszik, általában öt szaxofonos, négy trombitás, négy harsonás és négy ütős.
  • poznáti to know (koga someone), to be acquainted (with someone), to be familiar (with someone)

    samo po videzu ga poznam I know him only by sight
    poznáti po imenu to know by name
    že več let ga poznam I have known him for years
    poznamo jih že pet let we have known them for five years
    ne hoteti poznáti koga to cut someone, to turn one's back on someone, to give someone the cold shoulder, to cold-shoulder someone
    ne poznáti (ne vedeti za) to be ignorant of, to be a stranger to
    ne poznam strahu I am devoid of fear
    on ne pozna težav he is ignorant of the difficulties, he does not know the difficulties
    pozna se mu na obrazu, da je utrujen one can see by his face that he is tired
    ne poznajo se mu leta he does not look his age
    žal vas (jaz) ne poznam you have the advantage of me