Franja

Zadetki iskanja

  • preblág (-a -o) adj.

    1. (troppo) mite, buono:
    preblaga kazen pena troppo mite

    2. tenero, dolce
  • predpísati (-píšem) | predpisováti (-újem) perf., imperf. dare, ordinare, prescrivere:
    predpisati zdravilo dare, prescrivere una medicina
    predpisati po zakonu ordinare per legge
    jur. predpisati kazen comminare, irrogare una pena
    predpisati davek imporre una tassa
  • premísliti reflexionar (kaj sobre a/c) ; meditar (a/c) , pensar (a/c) ; considerar , (pretehtati) pesar (a/c)

    dobro, dvakrat kaj premisliti pensar bien a/c
    dobro bi si premislil, preden bi to naredil lo pensaría bien antes de hacerlo
    zrelo kaj premisliti pensar con madurez a/c
    bom premislil lo pensaré
    premisliti si (spremeniti mnenje) cambiar de idea (ali de opinión)
    to bi bilo treba premisliti habría que (ali valdría la pena) pensarlo
    prej premisliti premeditar
  • prepovédati prohibir; vedar ; (časopis) suprimir

    prepovedano pod kaznijo prohibido bajo pena de multa
    prepovedano je ... se prohibe..., está vetado...
    kaditi prepovedano! ¡Se prohibe fumar!, ¡Es(tá) prohibido fumar!
    igrati prepovedane igre (pri kartanju) jugar a los prohibidos
  • preprog|a [ó] ženski spol (-e …)

    1. der Teppich (berberska Berberteppich, der Berber, molitvena Gebetsteppich, orientalska Orientteppich, perzijska Perserteppich, der Perser, petljasta Frieselteppich, stenska Wandteppich, iz krp Flickenteppich, velurna Veloursteppich, vozlana Knüpfteppich)

    2. die Matte (kokosova Kokosmatte)
    |
    … preprog Teppich-
    (čiščenje die Teppichreinigung, izdelovalec/izdelovalka vozlanih der Teppichknüpfer/ die Teppichknüpferin, naprava za čiščenje die Teppichbürste, der Teppichkehrer, pena za čiščenje der Teppichschaum)
    trgovec s preprogami der Teppichhändler
    pomesti pod preprogo (prikriti) unter den Teppich kehren
  • presedéti (-ím) | presedévati (-am) perf., imperf. sedere; passare il tempo seduto:
    cele ure presedeti pri knjigah leggere, studiare ore e ore
    presedeti kazen scontare la pena in carcere
  • prestájati1 (-am) | prestáti (-stánem) imperf., perf.

    1. soffrire, sopportare; jur. espiare:
    prestajati lakoto, mraz soffrire la fame, il freddo
    prestajati krizo attraversare una crisi
    jur. prestajati kazen espiare una pena, scontare una condanna

    2. sopravvivere, soffrire; sopportare; superare; resistere:
    prestati vojno sopravvivere alla guerra
    prestati nevarnost superare un pericolo
    ne prestati izgube non sopportare la perdita
    prestati naskok sovražnika resistere all'attacco nemico
    ne moči prestati drug brez drugega non poter vivere uno senza l'altro
    nihče ne ve, koliko sem prestal nessuno sa quanto ho sofferto
    prestati brez česa poter fare a meno di qcs.

    3. passare, dare, fare:
    prestati izpit superare l'esame
    prestati test fare un test
    prestati preizkušnjo superare la prova

    4. (prenehati, prenehavati) star. cessare:
    veter je nenadno prestal improvvisamente il vento si calmò, cessò di soffiare
  • pritískati (-am) | pritísniti (-em) imperf., perf.

    1. premere; schiacciare; gravare, gravitare:
    pritisniti na gumb premere il bottone
    lok pritiska na stebre l'arco grava sui pilastri
    pritisniti na zavore schiacciare il freno

    2. stringere:
    pritiskala je otroka na prsi si stringeva il bambino al petto

    3. pren. premere; serrare; spingere:
    pritiskati na koga z davki premere, stangare qcn. con le imposte
    pritisniti na sovražnika serrare da vicino il nemico
    pritisniti naprej, noter spingere avanti, dentro

    4.
    pritiskati, pritisniti na premere su, esercitare pressioni su, sollecitare qcn.
    pritiskali so nanj za plačilo premevano su di lui perché pagasse

    5. pren. incalzare:
    draginja že dolgo pritiska il carovita incalza da tempo
    mraz, vročina pritiska incalza il freddo, il caldo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    leta že pritiskajo, so pritisnila gli anni si fanno già sentire
    pren. pritiskati na kljuke sollecitare aiuto, protezione
    pren. pritiskati ob tla deprimere
    vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) ogni quarto d'ora deve andare a orinare, andare in bagno
    šol. pritisniti cvek dare un bel cinque
    pritisniti komu eno okoli ušes mollare, affibbiare un ceffone a qcn.
    pog. pritisniti fotografare, scattare una foto
    pritisniti komu ... let comminare a qcn. una pena di... anni di prigione
    pren. pritisniti na drugačno struno toccare un'altra corda, cambiare musica
    pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro, mettere, stringere qcn. alle corde
    pritisniti glasneje cantare più forte
    pren. malo pritisniti darsi da fare, sforzarsi
    pritisniti koga na srce abbracciare qcn.
  • skálnat rocoso; de roca; cubierto de rocas; roqueño

    Skalnato gorovje Montañas f pl Rocosas
    skalnata obala costa f rocosa
    skalnata stena pared f de una roca; peña f escarpada
    skalnata kleč, čer escollo m
    skalnata tla suelo m roqueño
  • smŕten (-tna -o) adj.

    1. della morte, mortale, letale, esiziale, micidiale, capitale, fatale;
    kačji pik je lahko smrten il morso della vipera può essere letale
    smrtna rana ferita mortale
    smrtni sovražnik nemico mortale
    smrtna kazen pena capitale

    2. (umrljiv) mortale:
    vsi smo smrtni tutti siamo mortali

    3. pren. mortale, di tomba:
    smrtno sovraštvo odio mortale
    smrtna tišina silenzio di tomba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ležati na smrtni postelji agonizzare
    spati smrtno spanje essere morti
    smrtna obsodba condanna a morte
    rel. smrtni greh peccato mortale, capitale
    šport. smrtni skok salto mortale
    šport. smrtni zavoj spirale della morte
    zool. smrtni sel nunzio della morte (Blaps mortisaga)
  • smŕten de muerte, mortal; fatal, mortífero, deletéreo

    smrten primer muerte f
    smrtni primeri fallecimientos m pl, defunciones f pl (zlasti v statistikah)
    smrtna bledica palidez f cadavérica
    smrtna celica cámara f de ejecución
    smrtni greh (rel) pecado m mortal
    smrtni boj agonía f, último trance m
    smrtno hropenje estertor m de la agonía
    smrtna kazen pena f capital, pena de muerte
    smrtne muke angustias f pl mortales
    smrtna nevarnost peligro m de muerte
    rešiti koga iz smrtne nevarnosti salvar la vida a alg
    smrtno oznanilo (v časopisu) esquela f de defunción; (s pismom) esquela mortuoria
    smrtna obsodba sentencia f de muerte
    smrtni padec caída f mortal
    smrtna postelja lecho m de muerte
    smrtna rana herida f mortal
    smrtno sovraštvo odio m mortal
    smrtno spanje sueño m de muerte
    smrtni strah angustias f pl mortales
    prestajati smrtni strah pasar angustias mortales, estar con el alma en un hilo
    smrtna ura hora f de la muerte, hora f suprema, última hora f
    smrtni udarec golpe m mortal; (milostni) golpe m de gracia
    smrtni vzrok causa f de la muerte
    smrtni žarki rayos m pl mortíferos
  • spáti dormir ; (fig, biti nepazljiv) estar durmiendo

    dobro (slabo) spati dormir bien (mal)
    nepretrgano spati dormir en un sueño
    spati oblečen dormir vestido
    spati kot ubit (kot klada) dormir como un tronco (como una peña)
    spati pri kom dormir en casa de alg
    spati s kom dormir con alg
    spati zunaj doma dormir fuera (de casa)
    spati dolgo v jutro dormir hasta muy entrada la mañana
    spati pod milim nebom dormir al descubierto, dormir al raso, fam dormir a la manta de Dios
    spati kot polh dormir como un lirón (ali como una marmota)
    dati spat (otroka) acostar
    iti spat ir a dormir, ir a acostarse, retirarse a descansar
    trdno spati dormir profundamente
    ne moči spati no poder dormir, no poder pegar ojo (ali los ojos)
    ne moči spati od bolečin (od skrbi) no poder dormir de dolores (de preocupaciones)
    dobro spite! ¡que usted descanse!, ¡que pase usted buena noche!
  • spreglèd (-éda) m

    1. lapsus lat., svista

    2. disattenzione, sbadataggine:
    zaradi spregleda prometnega znaka je prišlo do nesreče ha provocato l'incidente non avendo visto il segnale stradale

    3. condono; remissione:
    spregled kazni condono della pena

    4. pren.
    biti, priti na spregled farsi vedere
  • spreglédati abrir los ojos

    spregledati koga descubrir las intenciones (ali los manejos) de alg
    spregledati kaj no ver, no advertir, no notar; (preskočiti) saltar(se); (napako) dejar pasar
    spregledal je (fig) se le cayó la venda de los ojos
    spregledati komu smrtno kazen indultar a alg de la pena de la muerte
  • spremémba cambio m ; alteración f ; (delna) modificación f ; variación f

    spremembe pridržane (ekon) salvo modificación
    poln sprememb (muy) variado
    za spremembo para cambiar
    sprememba kazni (jur) conmutación f de pena
    sprememba naslova (bivališča, mišljenja, smeri, vremena, zraka) cambio de dirección (de domicilio, de opinión, de dirección, del tiempo, de aires)
    tehnične spremembe innovaciones f pl técnicas
    biti podvržen spremembam estar sujeto a modificaciones
    on ima rad spremembe le gusta cambiar, es inconstante, prefiere los cambios
    uvesti (doživeti) spremembo introducir (experimentar) una modificación
  • spremeníti (-ím) | spremínjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. cambiare, mutare, modificare, trasformare:
    spremeniti načrt, vsebino, zaporedje cambiare il progetto, il contenuto, l'ordine di successione
    spremeniti obliko česa trasformare, modificare la forma di qcs.
    spremeniti mišljenje, mnenje o čem cambiare opinione su qcs.

    2. cambiare, alterare:
    spremeniti ime, naslov, kraj bivanja cambiare nome, indirizzo, residenza

    3. trasformare; convertire; commutare:
    spremeniti sladkor v alkohol trasformare, convertire lo zucchero in alcool
    spremeniti zaporno kazen v denarno commutare la pena detentiva in pecuniaria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    od jeze spremeniti barvo cambiare colore dalla rabbia
    pren. spremeniti v prah in pepel radere al suolo
    spremeniti življenje v pekel rendere la vita un inferno
    navt., aer. spremeniti smer gibanja (tudi ekst. ugrabiti) dirottare (una nave, un aereo)
    spremeniti v kašo spappolare
    spremeniti v kis acetificare
    spremeniti v kost ossificare
    spremeniti objekt oggettivare
    soc. spremeniti v potrošno blago mercificare

    B) spremeníti se (-ím se) | spremínjati se (-am se) perf., imperf. refl. cambiarsi, cambiare; trasformarsi, convertirsi; tramutarsi:
    spremeniti se na bolje cambiare in meglio
    voda se spreminja v paro l'acqua si trasforma in vapore
    spreminjati se iz sovražnika v prijatelja da nemico diventare amico
    negodovanje se spreminja v jezo il malcontento si tramuta in rabbia
    PREGOVORI:
    časi se spreminjajo in mi z njimi si mutano i tempi e noi con quelli; tempora mutantur et nos mutamur in illis
  • stróg (-a -o) adj.

    1. severo, rigoroso, austero:
    strog učitelj un maestro severo
    strog pogled sguardo severo

    2. (ki ne dovoljuje izjeme, odstopa) rigoroso, rigido; assoluto:
    strog predpis, zakon norma, legge rigorosa
    zahtevati strogo molčečnost pretendere un silenzio assoluto

    3. aspro, duro; inflessibile:
    stroga kritika critica aspra
    dejanje, ki zasluži najstrožjo kazen un'azione che merita la pena più dura

    4. rigoroso, irriducibile, accanito, stretto:
    strogi vegetarijanec vegano

    5. (ki se pojavlja v zelo izraziti obliki) severo, stretto:
    stroga doslednost, natančnost stretta coerenza, esattezza
    po strogi logiki a rigor di logica

    6. (oblikovno preprost) severo, austero:
    pohištvo je bilo strogo i mobili avevano un aspetto austero

    7. pren. di tomba:
    zavladala je stroga tišina si fece un silenzio di tomba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voj. biti v strogi pripravljenosti essere in stato di allerta
    stanovati v strogem središču mesta abitare in pieno centro
    v strogem pomenu besede nel vero senso, nel senso stretto della parola
    strog policijski nadzor piantonamento
    strog sodnik catone; iron. censore
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • škóda daño m ; detrimento m ; perjuicio m ; lástima f ; (opustošenje) estragos m pl ; (od požara) siniestro m ; (havarija) avería f ; (poškodba) deterioro m , desperfecto m

    komu na škodo con daño (ali perjuicio) de alg, en perjuicio (ali detrimento) de alg
    v mojo škodo en mi perjuicio, a costa mía
    kakšna škoda! ¡qué lástima!
    škoda za denar! ¡lástima de dinero!
    škoda (je), da ... es una lástima (ali es una pena) que... (subj)
    škoda ga je es digno de lástima, es lástima que haya muerto
    ne bo v tvojo škodo no te pesará, sería en provecho tuyo
    biti odgovoren, odgovarjati za škodo responder (ali ser responsable) de los daños
    biti na škodi (fig) salir perdiendo en un asunto
    hoditi komu v škodo invadir el terreno de otro, cazar en vedado ajeno
    napraviti, povzročiti škodo ocasionar (ali causar) daño(s), causar perjuicio
    popraviti škodo reparar un daño
    plačati, poravnati škodo (ki so jo drugi naredili) fam pagar los vidrios rotos, pagar el pato
    spametovati se ob škodi escarmentar, (ob tuji škodi) escarmentar en cabeza ajena
    trpeti škodo sufrir un daño
    zavarovati proti škodi asegurar contra daños
    škoda človeka izmodrí de los escarmentados nacen los avisados
    materialna škoda daño m material
    nadomestilo za škodo indemnización f por daños y perjuicios
    izravnava škode compensación f
    prijava škode aviso m de siniestro
    poravnava škode reparación f de un daño
    zavarovanje proti škodi seguro m contra daños
    v škodo kakovosti en detrimento de la calidad
  • telésen (-sna -o) adj.

    1. del corpo, corporale, corporeo, fisico, somatico, materiale:
    telesni deli parti del corpo
    telesna napaka difetto fisico
    telesne potrebe necessità materiali, corporali
    telesni stražar guardia del corpo, guardaspalle; gorilla

    2. (čuten, spolen) sensuale, materiale:
    telesna ljubezen amore materiale
    izzivalno telesna ženska una donna sensualmente provocante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. telesna diagonala diagonale del solido
    jur. telesna kazen pena corporale
    telesna konstitucija costituzione; tempra, fibra
    zool. telesna os asse somatico
    rel. telesna pokora mortificazione
    med. telesna slabost astenia
    nekdaj šol. telesna vzgoja educazione fisica
    pren. (pokojnikovi) telesni ostanki resti mortali
    anat. telesni krvni obtok circolazione sanguigna
    telesni ustroj fisico