preblág (-a -o) adj.
1. (troppo) mite, buono:
preblaga kazen pena troppo mite
2. tenero, dolce
Zadetki iskanja
- predpísati (-píšem) | predpisováti (-újem) perf., imperf. dare, ordinare, prescrivere:
predpisati zdravilo dare, prescrivere una medicina
predpisati po zakonu ordinare per legge
jur. predpisati kazen comminare, irrogare una pena
predpisati davek imporre una tassa - premísliti reflexionar (kaj sobre a/c) ; meditar (a/c) , pensar (a/c) ; considerar , (pretehtati) pesar (a/c)
dobro, dvakrat kaj premisliti pensar bien a/c
dobro bi si premislil, preden bi to naredil lo pensaría bien antes de hacerlo
zrelo kaj premisliti pensar con madurez a/c
bom premislil lo pensaré
premisliti si (spremeniti mnenje) cambiar de idea (ali de opinión)
to bi bilo treba premisliti habría que (ali valdría la pena) pensarlo
prej premisliti premeditar - prepovédati prohibir; vedar ; (časopis) suprimir
prepovedano pod kaznijo prohibido bajo pena de multa
prepovedano je ... se prohibe..., está vetado...
kaditi prepovedano! ¡Se prohibe fumar!, ¡Es(tá) prohibido fumar!
igrati prepovedane igre (pri kartanju) jugar a los prohibidos - preprog|a [ó] ženski spol (-e …)
1. der Teppich (berberska Berberteppich, der Berber, molitvena Gebetsteppich, orientalska Orientteppich, perzijska Perserteppich, der Perser, petljasta Frieselteppich, stenska Wandteppich, iz krp Flickenteppich, velurna Veloursteppich, vozlana Knüpfteppich)
2. die Matte (kokosova Kokosmatte)
|
… preprog Teppich-
(čiščenje die Teppichreinigung, izdelovalec/izdelovalka vozlanih der Teppichknüpfer/ die Teppichknüpferin, naprava za čiščenje die Teppichbürste, der Teppichkehrer, pena za čiščenje der Teppichschaum)
trgovec s preprogami der Teppichhändler
pomesti pod preprogo (prikriti) unter den Teppich kehren - presedéti (-ím) | presedévati (-am) perf., imperf. sedere; passare il tempo seduto:
cele ure presedeti pri knjigah leggere, studiare ore e ore
presedeti kazen scontare la pena in carcere - prestájati1 (-am) | prestáti (-stánem) imperf., perf.
1. soffrire, sopportare; jur. espiare:
prestajati lakoto, mraz soffrire la fame, il freddo
prestajati krizo attraversare una crisi
jur. prestajati kazen espiare una pena, scontare una condanna
2. sopravvivere, soffrire; sopportare; superare; resistere:
prestati vojno sopravvivere alla guerra
prestati nevarnost superare un pericolo
ne prestati izgube non sopportare la perdita
prestati naskok sovražnika resistere all'attacco nemico
ne moči prestati drug brez drugega non poter vivere uno senza l'altro
nihče ne ve, koliko sem prestal nessuno sa quanto ho sofferto
prestati brez česa poter fare a meno di qcs.
3. passare, dare, fare:
prestati izpit superare l'esame
prestati test fare un test
prestati preizkušnjo superare la prova
4. (prenehati, prenehavati) star. cessare:
veter je nenadno prestal improvvisamente il vento si calmò, cessò di soffiare - pritískati (-am) | pritísniti (-em) imperf., perf.
1. premere; schiacciare; gravare, gravitare:
pritisniti na gumb premere il bottone
lok pritiska na stebre l'arco grava sui pilastri
pritisniti na zavore schiacciare il freno
2. stringere:
pritiskala je otroka na prsi si stringeva il bambino al petto
3. pren. premere; serrare; spingere:
pritiskati na koga z davki premere, stangare qcn. con le imposte
pritisniti na sovražnika serrare da vicino il nemico
pritisniti naprej, noter spingere avanti, dentro
4.
pritiskati, pritisniti na premere su, esercitare pressioni su, sollecitare qcn.
pritiskali so nanj za plačilo premevano su di lui perché pagasse
5. pren. incalzare:
draginja že dolgo pritiska il carovita incalza da tempo
mraz, vročina pritiska incalza il freddo, il caldo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
leta že pritiskajo, so pritisnila gli anni si fanno già sentire
pren. pritiskati na kljuke sollecitare aiuto, protezione
pren. pritiskati ob tla deprimere
vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) ogni quarto d'ora deve andare a orinare, andare in bagno
šol. pritisniti cvek dare un bel cinque
pritisniti komu eno okoli ušes mollare, affibbiare un ceffone a qcn.
pog. pritisniti fotografare, scattare una foto
pritisniti komu ... let comminare a qcn. una pena di... anni di prigione
pren. pritisniti na drugačno struno toccare un'altra corda, cambiare musica
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro, mettere, stringere qcn. alle corde
pritisniti glasneje cantare più forte
pren. malo pritisniti darsi da fare, sforzarsi
pritisniti koga na srce abbracciare qcn. - skálnat rocoso; de roca; cubierto de rocas; roqueño
Skalnato gorovje Montañas f pl Rocosas
skalnata obala costa f rocosa
skalnata stena pared f de una roca; peña f escarpada
skalnata kleč, čer escollo m
skalnata tla suelo m roqueño - smŕten (-tna -o) adj.
1. della morte, mortale, letale, esiziale, micidiale, capitale, fatale;
kačji pik je lahko smrten il morso della vipera può essere letale
smrtna rana ferita mortale
smrtni sovražnik nemico mortale
smrtna kazen pena capitale
2. (umrljiv) mortale:
vsi smo smrtni tutti siamo mortali
3. pren. mortale, di tomba:
smrtno sovraštvo odio mortale
smrtna tišina silenzio di tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ležati na smrtni postelji agonizzare
spati smrtno spanje essere morti
smrtna obsodba condanna a morte
rel. smrtni greh peccato mortale, capitale
šport. smrtni skok salto mortale
šport. smrtni zavoj spirale della morte
zool. smrtni sel nunzio della morte (Blaps mortisaga) - smŕten de muerte, mortal; fatal, mortífero, deletéreo
smrten primer muerte f
smrtni primeri fallecimientos m pl, defunciones f pl (zlasti v statistikah)
smrtna bledica palidez f cadavérica
smrtna celica cámara f de ejecución
smrtni greh (rel) pecado m mortal
smrtni boj agonía f, último trance m
smrtno hropenje estertor m de la agonía
smrtna kazen pena f capital, pena de muerte
smrtne muke angustias f pl mortales
smrtna nevarnost peligro m de muerte
rešiti koga iz smrtne nevarnosti salvar la vida a alg
smrtno oznanilo (v časopisu) esquela f de defunción; (s pismom) esquela mortuoria
smrtna obsodba sentencia f de muerte
smrtni padec caída f mortal
smrtna postelja lecho m de muerte
smrtna rana herida f mortal
smrtno sovraštvo odio m mortal
smrtno spanje sueño m de muerte
smrtni strah angustias f pl mortales
prestajati smrtni strah pasar angustias mortales, estar con el alma en un hilo
smrtna ura hora f de la muerte, hora f suprema, última hora f
smrtni udarec golpe m mortal; (milostni) golpe m de gracia
smrtni vzrok causa f de la muerte
smrtni žarki rayos m pl mortíferos - spáti dormir ; (fig, biti nepazljiv) estar durmiendo
dobro (slabo) spati dormir bien (mal)
nepretrgano spati dormir en un sueño
spati oblečen dormir vestido
spati kot ubit (kot klada) dormir como un tronco (como una peña)
spati pri kom dormir en casa de alg
spati s kom dormir con alg
spati zunaj doma dormir fuera (de casa)
spati dolgo v jutro dormir hasta muy entrada la mañana
spati pod milim nebom dormir al descubierto, dormir al raso, fam dormir a la manta de Dios
spati kot polh dormir como un lirón (ali como una marmota)
dati spat (otroka) acostar
iti spat ir a dormir, ir a acostarse, retirarse a descansar
trdno spati dormir profundamente
ne moči spati no poder dormir, no poder pegar ojo (ali los ojos)
ne moči spati od bolečin (od skrbi) no poder dormir de dolores (de preocupaciones)
dobro spite! ¡que usted descanse!, ¡que pase usted buena noche! - spreglèd (-éda) m
1. lapsus lat., svista
2. disattenzione, sbadataggine:
zaradi spregleda prometnega znaka je prišlo do nesreče ha provocato l'incidente non avendo visto il segnale stradale
3. condono; remissione:
spregled kazni condono della pena
4. pren.
biti, priti na spregled farsi vedere - spreglédati abrir los ojos
spregledati koga descubrir las intenciones (ali los manejos) de alg
spregledati kaj no ver, no advertir, no notar; (preskočiti) saltar(se); (napako) dejar pasar
spregledal je (fig) se le cayó la venda de los ojos
spregledati komu smrtno kazen indultar a alg de la pena de la muerte - spremémba cambio m ; alteración f ; (delna) modificación f ; variación f
spremembe pridržane (ekon) salvo modificación
poln sprememb (muy) variado
za spremembo para cambiar
sprememba kazni (jur) conmutación f de pena
sprememba naslova (bivališča, mišljenja, smeri, vremena, zraka) cambio de dirección (de domicilio, de opinión, de dirección, del tiempo, de aires)
tehnične spremembe innovaciones f pl técnicas
biti podvržen spremembam estar sujeto a modificaciones
on ima rad spremembe le gusta cambiar, es inconstante, prefiere los cambios
uvesti (doživeti) spremembo introducir (experimentar) una modificación - spremeníti (-ím) | spremínjati (-am)
A) perf., imperf.
1. cambiare, mutare, modificare, trasformare:
spremeniti načrt, vsebino, zaporedje cambiare il progetto, il contenuto, l'ordine di successione
spremeniti obliko česa trasformare, modificare la forma di qcs.
spremeniti mišljenje, mnenje o čem cambiare opinione su qcs.
2. cambiare, alterare:
spremeniti ime, naslov, kraj bivanja cambiare nome, indirizzo, residenza
3. trasformare; convertire; commutare:
spremeniti sladkor v alkohol trasformare, convertire lo zucchero in alcool
spremeniti zaporno kazen v denarno commutare la pena detentiva in pecuniaria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
od jeze spremeniti barvo cambiare colore dalla rabbia
pren. spremeniti v prah in pepel radere al suolo
spremeniti življenje v pekel rendere la vita un inferno
navt., aer. spremeniti smer gibanja (tudi ekst. ugrabiti) dirottare (una nave, un aereo)
spremeniti v kašo spappolare
spremeniti v kis acetificare
spremeniti v kost ossificare
spremeniti objekt oggettivare
soc. spremeniti v potrošno blago mercificare
B) spremeníti se (-ím se) | spremínjati se (-am se) perf., imperf. refl. cambiarsi, cambiare; trasformarsi, convertirsi; tramutarsi:
spremeniti se na bolje cambiare in meglio
voda se spreminja v paro l'acqua si trasforma in vapore
spreminjati se iz sovražnika v prijatelja da nemico diventare amico
negodovanje se spreminja v jezo il malcontento si tramuta in rabbia
PREGOVORI:
časi se spreminjajo in mi z njimi si mutano i tempi e noi con quelli; tempora mutantur et nos mutamur in illis - stróg (-a -o) adj.
1. severo, rigoroso, austero:
strog učitelj un maestro severo
strog pogled sguardo severo
2. (ki ne dovoljuje izjeme, odstopa) rigoroso, rigido; assoluto:
strog predpis, zakon norma, legge rigorosa
zahtevati strogo molčečnost pretendere un silenzio assoluto
3. aspro, duro; inflessibile:
stroga kritika critica aspra
dejanje, ki zasluži najstrožjo kazen un'azione che merita la pena più dura
4. rigoroso, irriducibile, accanito, stretto:
strogi vegetarijanec vegano
5. (ki se pojavlja v zelo izraziti obliki) severo, stretto:
stroga doslednost, natančnost stretta coerenza, esattezza
po strogi logiki a rigor di logica
6. (oblikovno preprost) severo, austero:
pohištvo je bilo strogo i mobili avevano un aspetto austero
7. pren. di tomba:
zavladala je stroga tišina si fece un silenzio di tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. biti v strogi pripravljenosti essere in stato di allerta
stanovati v strogem središču mesta abitare in pieno centro
v strogem pomenu besede nel vero senso, nel senso stretto della parola
strog policijski nadzor piantonamento
strog sodnik catone; iron. censore - svój (svôja -e)
A) adj.
1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra
2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione
3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori
4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola
5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto
6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento
7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina
8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli
9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto
10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio
B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari - škóda daño m ; detrimento m ; perjuicio m ; lástima f ; (opustošenje) estragos m pl ; (od požara) siniestro m ; (havarija) avería f ; (poškodba) deterioro m , desperfecto m
komu na škodo con daño (ali perjuicio) de alg, en perjuicio (ali detrimento) de alg
v mojo škodo en mi perjuicio, a costa mía
kakšna škoda! ¡qué lástima!
škoda za denar! ¡lástima de dinero!
škoda (je), da ... es una lástima (ali es una pena) que... (subj)
škoda ga je es digno de lástima, es lástima que haya muerto
ne bo v tvojo škodo no te pesará, sería en provecho tuyo
biti odgovoren, odgovarjati za škodo responder (ali ser responsable) de los daños
biti na škodi (fig) salir perdiendo en un asunto
hoditi komu v škodo invadir el terreno de otro, cazar en vedado ajeno
napraviti, povzročiti škodo ocasionar (ali causar) daño(s), causar perjuicio
popraviti škodo reparar un daño
plačati, poravnati škodo (ki so jo drugi naredili) fam pagar los vidrios rotos, pagar el pato
spametovati se ob škodi escarmentar, (ob tuji škodi) escarmentar en cabeza ajena
trpeti škodo sufrir un daño
zavarovati proti škodi asegurar contra daños
škoda človeka izmodrí de los escarmentados nacen los avisados
materialna škoda daño m material
nadomestilo za škodo indemnización f por daños y perjuicios
izravnava škode compensación f
prijava škode aviso m de siniestro
poravnava škode reparación f de un daño
zavarovanje proti škodi seguro m contra daños
v škodo kakovosti en detrimento de la calidad - telésen (-sna -o) adj.
1. del corpo, corporale, corporeo, fisico, somatico, materiale:
telesni deli parti del corpo
telesna napaka difetto fisico
telesne potrebe necessità materiali, corporali
telesni stražar guardia del corpo, guardaspalle; gorilla
2. (čuten, spolen) sensuale, materiale:
telesna ljubezen amore materiale
izzivalno telesna ženska una donna sensualmente provocante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. telesna diagonala diagonale del solido
jur. telesna kazen pena corporale
telesna konstitucija costituzione; tempra, fibra
zool. telesna os asse somatico
rel. telesna pokora mortificazione
med. telesna slabost astenia
nekdaj šol. telesna vzgoja educazione fisica
pren. (pokojnikovi) telesni ostanki resti mortali
anat. telesni krvni obtok circolazione sanguigna
telesni ustroj fisico