Franja

picca¹ f

1. voj. hist. sulica; ekst. suličar

2.
picche pl. igre pik (barva)
contare quanto il due, quanto il fante di picche pren. veljati kot pikova sedmica (zelo malo)
fante di picche pren. nadutež, domišljavec
rispondere picche pren. odločno zavrniti

pix, picis, f (prim. gr. πίσσα [iz *πικ-ῐα] smola, lit. pìkis smola; tudi stvnem. pëh in nem. Pech sta izpos. iz lat.) rastlinska, drevesna smola, poseb. raztopljena, tudi têr, katran, zemeljska smola, bitúmen (starejše déget, gen. degta) ali žgana smola: Col., V., Plin., Vulg., Aug. idr., postes inducere pice Pl., cupas taedā ac pice refertas C., p. fervefacta C., cupas sevo, pice, scandulis complere C., pix sulphure et taeda mixta S., pice linere aliquid L. (o)smoliti, aliquid pice ungere, saturare Vitr.; sužnjem so za kazen na kožo kapali vrelo smolo, včasih pa so jih premazali s smolo in nasmoljene zažgali: at pol te, si hic sapiat senex, pix atra agitet apud carnificem tuoque capiti inluceat Pl., verbera carnifices robur pix lammina taedae Lucr.; pl. = smolni kosi, smolne kepe, kepe smole: Idaeasque pices V., ut pices navium solverentur Aug.

renoncer [rənɔ̃se] verbe intransitif odreči se, odpovedati se (à quelque chose čemu); opustiti; napraviti renonso pri kartanju

renoncer à un voyage, au vin odreči se potovanju, vinu
renoncer à une espérance, à un droit odpovedati se upanju, neki pravici
renoncer au pouvoir odreči se oblasti, abdicirati
renoncer à ses idées odreči se svojim idejam, zatajiti svoje ideje
renoncer au combat odreči se boju, nehati z bojem
renoncer à soi-même zavreči vsak egoizem
renoncer à un métier, à un travail opustiti obrt, delo, nehati z delom
renoncer à pique ne prinesti zahtevane pik barve (pri kartanju)

sedmíca (nombre moški spol , chiffre moški spol ) sept moški spol

pik sedmica (karta) le sept de pique

sēniō -ōnis, m (sēnī) šestka, šestica (na kocki): M., non mea magnanimo depugnat tessera talo, senio nec nostrum cum cane quassat ebur MART., etenim id summum, quid dexter senio ferret, scire erat in voto PERS., senionem mittere AUGUSTUS AP. SUET. kocke tako vreči, da kaže vsaka šestko (= šest pik).

sēps, sēpis, acc. sg. sēpa, acc. pl. sēpas, m, f (tuj. σήψ)

1. séps, neki kuščar, katerega pik povzroča gnitje pičenega uda: PLIN., LUCAN., AUS.

2. neka žuželka, menda prašiček, kačji hlapec: PLIN.

smŕten (-tna -o) adj.

1. della morte, mortale, letale, esiziale, micidiale, capitale, fatale;
kačji pik je lahko smrten il morso della vipera può essere letale
smrtna rana ferita mortale
smrtni sovražnik nemico mortale
smrtna kazen pena capitale

2. (umrljiv) mortale:
vsi smo smrtni tutti siamo mortali

3. pren. mortale, di tomba:
smrtno sovraštvo odio mortale
smrtna tišina silenzio di tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ležati na smrtni postelji agonizzare
spati smrtno spanje essere morti
smrtna obsodba condanna a morte
rel. smrtni greh peccato mortale, capitale
šport. smrtni skok salto mortale
šport. smrtni zavoj spirale della morte
zool. smrtni sel nunzio della morte (Blaps mortisaga)

sršen samostalnik
1. (žuželka) ▸ lódarázsPovezane iztočnice: azijski sršen

2. ponavadi v množini, v športnem kontekstu (član košarkarskega kluba) ▸ lódarázs [a charlotte-i, korábban New Orleans-i NBA-kosárlabdacsapat tagja]
Za sršene je to deveti zaporedni poraz. ▸ Zsinórban ez volt a lódarazsak kilencedik veresége.
Sršeni so prišli do zmage z 91 : 88, potem ko so zaostajali že za 23 točk. ▸ kontrastivno zanimivo A lódarazsak 23 pontos hátrányból győztek 91:88-ra.

sršenj|i [ê] (-a, -e) Hornissen- (pik der Hornissenstich)

sršénov de (ali du) frelon

sršenov pik piqûre ženski spol de frelon
dregniti v sršenovo gnezdo irriter les frelons, se fourrer (ali donner, tomber) dans un guêpier

steníčji

steničji pik piqûre ženski spol de punaise

steníčji

steničji pik picadura f de chinche

venimeux, se [vənimö, z] adjectif strupen, ki vsebuje strup; zloben

serpent masculin venimeux strupena kača
piqûre féminin venimeuse strupen pik
langue féminin venimeuse zloben, strupen jezik

vipère [vipɛr] féminin gad; figuré zlobna oseba

vipère à corne modras
langue féminin de vipère (figuré) strupen jezik
morsure féminin de la vipère gadji pik
il a été mordu par une vipère gad ga je pičil
nid masculin de vipères gadje gnezdo; zbirališče hudobnih in okrutnih ljudi
la vipère a deux dents à venin gad ima dva strupena zoba, strupnika

zagóvor (-a) m

1. difesa; jur. arringa

2. šol. difesa, discussione (della tesi e sim.)

3. rel., etn. esorcismo:
zagovor zoper kačji pik esorcismo contro il morso di vipere

zmìjin -a -o kačji: zmijin ujed kačji pik: -a košulja kačji lev; -o mlijeko bot. krvavi mlečnik; -a gljiva bot. smrdljivi mavrahovec; -a trava bot. vrednikov ječičnik; -e oči bot. gozdna spominčica

žêlo aguijón m

pik z želom aguijonada f, aguijonazo m

žužélčji (-a -e) adj. zool. di, dell'insetto:
žuželčja država comunità di insetti
žuželčji pik puntura di insetto

žuželk|a [é] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija das Insekt (socialne soziale Insekten množina, krilata das Fluginsekt)
kljunata žuželka der Schnabelkerf
agronomija in vrtnarstvo, gozdarstvo škodljiva žuželka Schadinsekt
država žuželk der Insektenstaat
obžrtost od žuželk der Insektenfraß
pik žuželke der Insektenstich

žuželka samostalnik
ponavadi v množini (žival) ▸ rovarPovsod tam, kjer zmanjšujemo število pajkov, se žuželke lahko močno namnožijo. ▸ Ahol a pókok számát csökkentjük, ott a rovarok elszaporodhatnak.
Povezane iztočnice: krilate žuželke