Franja

Zadetki iskanja

  • pasti1 (padem) padati

    1. k tlom: fallen, ostro, hitro: stürzen, počasi, mehko: sinken (navzdol hinunterfallen, hinunterstürzen, niederstürzen, niedersinken, niederfallen, herunterfallen, herabfallen, herabsinken, nazaj zurückfallen, zurückstürzen, zurücksinken, vznak hintenüberstürzen, hintenüberfallen); pri plezanju ipd.: abstürzen; na kolena, nos: hinfallen, hinschlagen, stürzen; komu na glavo ipd.: einstürzen auf; strmoglavo: herabstürzen; treščiti navzdol na: aufschlagen auf; z veliko silo - iz letala, vozila: hinausgeschleudert werden
    globoko/nizko pasti tief sinken, tief gefallen sein (tudi figurativno)
    figurativno pasti iz oblakov aus allen Wolken fallen
    pasti iz okvira aus dem Rahmen fallen
    pasti na glavo auf den Kopf fallen (tudi figurativno, saj nisem na glavo padel ich bin ja nicht auf den Kopf gefallen)
    pasti na kolena auf/in die Knie sinken
    pasti na noge auf die Füße fallen (tudi figurativno)
    pasti naprej vornüberfallen, nach vorn sinken
    pasti na rit aufs Kreuz fallen, figurativno von den Socken sein
    pasti na tla auf den Boden fallen, šport zu Boden gehen (tudi figurativno)
    pasti nazaj zurückfallen, zurücksinken

    2. (spustiti se) zavesa: fallen

    3. (znižati se) temperatura, termometer, tlak, barometer, cene: fallen, naglo: stürzen
    vrednost pade čemu (etwas) sinkt im Wert

    4. figurativno na bojišču, žrtve, trdnjave, tabuji: fallen; v vojni: im Kriege bleiben; od izčrpanosti: hinfallen, umfallen, (umreti) tot umfallen
    pasti skup (pasti v nezavest, sesesti se) umkippen, zusammenbrechen, zusammenfallen, zusammenklappen
    pasti v nezavest in Ohnmacht fallen, wegkippen

    5. pri izpitu: durch ein/das Examen fliegen, bei einer/der Prüfung durchfallen

    6. funkcionar, dostojanstvenik, dekle: zu Fall kommen

    7. pogled, senca, sum, strel: fallen

    8.
    pasti po kom: sich auf (jemanden) stürzen

    9.
    pasti v kako zadevo, čudno reč: hineinschlittern (in)

    10.
    pasti v (planiti v) hereinplatzen
    pasti v besedo (skočiti v besedo) ins Wort fallen
    pasti okrog vratu (planiti) um den Hals fallen

    11. (priti) fallen
    pasti v kremplje in die Klauen fallen
    pasti v naročje in den [Schoß] Schoss fallen
    pasti v nemilost in Ungnade fallen
    pasti v roke in die Hand fallen
    pasti v neprave roke in unrechte Hände fallen
    pasti v ekstazo in Ekstase geraten

    12. (bosti)
    pasti v oči ins Auge springen, auffallen
    |
    figurativno pasti v vodo ins Wasser/unter den Tisch fallen
    figurativno stati in pasti z stehen und fallen mit
    figurativno kocka je padla der Würfel ist gefallen
    ne bo ti padla krona z glave es wird dir kein Stein/Zacken aus der Krone fallen
    figurativno srce mu je padlo v hlače ihm fiel das Herz in die Hosen
    mrena mu je padla z oči ihm fiel es wie Schuppen von den Augen
    figurativno jabolko ne pade daleč od drevesa der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
    nobeden ni učen z neba padel es ist noch kein Meister vom Himmel gefallen
    pasti z lune vom Mond gefallen sein
    X ni na gobec padel X ist nicht auf den Mund gefallen
    pasti iz vloge aus der Rolle fallen
    pasti iz vseh oblakov aus allen Wolken fallen
    kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade wer andern eine Grube gräbt, fällt selbst hinein
    kdor visoko leta, nizko pade Hochmut kommt vor dem Fall
    | ➞ → pripasti, priti, spadati, sprejeti, upasti, zapasti
  • pásti1 (padem) to fall; to drop; to slump; to tumble; to decrease, to decline; (vpliv) to wane; to ebb; (cene) to go down, to depreciate; to sink

    pásti s konja to fall off (ali from) a horse, to be spilled, to come a cropper; (z višine) to topple down
    pásti v boju to fall in action; (strel) to be heard; (v šoli) to do badly, to come down; (pri izpitu) to fail, to be ploughed
    padel je na bojnem polju, na bojišču he was killed on the battlefield
    pásti komu v besedo to interrupt someone
    pásti po dolgem in širokem na tla to fall spread-eagled on the floor
    pásti komu na hrbet to attack someone from behind, to stab someone in the back
    pásti v oči to catch the eye
    padel je z drevesa he fell from a tree
    pásti v nezavest to faint, to swoon
    pásti na nos to fall on one's face
    padel sem v nemilost pri njem I lost his favour
    padel je na izpitu he failed his examination
    kocka je padla (figurativno) the die is cast
    pásti na noge (tudi figurativno) to land on one's feet
    pásti na zemljo to fall on the ground
    novoletni dan pade na četrtek New Year's Day falls on a Thursday
    otrok je padel the baby has fallen over (ali has had a tumble)
    nizko pásti, globoko pásti (figurativno) to come down in the world, to sink low
    to mi je padlo v naročje (figurativno) I got it without effort (ali without exertion)
    padlo mi je na pamet, na um it suddenly struck me, it mashed through my mind, the thought struck me
    pásti v pozabo to fall into oblivion, to fall into disuse
    padla mu je okoli vratu she embraced him, she threw her arms round his neck
    pásti na kolena to kneel down
    pásti na kolena pred... to fall on one's knees before..., to prostrate oneself before...
    padel je sovražniku v roke he fell into the hands of the enemy
    to mi je kot z neba padlo (figurativno) it came as a windfall to me, it came like a godsend to me
    sekira mi je padla iz rok the axe dropped from my hand
    sekira mu je padla v med (figurativno) he sees his most fervent desires fulfilled, he is favoured by luck
    pásti v nemilost to fall into disfavour
    pásti v zmoto to fall into error
    pásti pod zakon to come under a law, to fall within the scope of a law
    zastor je padel the curtain has dropped
    vlada je padla the government has been overthrown
    nisem na glavo padel (figurativno) I am no fool
    jabolko ne pade daleč od drevesa (figurativno) like father, like son
    pazi, da ne padeš! mind you don't fall!
  • pásti (padem) tomber, faire une chute ; familiarno chuter, ramasser (ali prendre) une bûche ; (vznak) culbuter ; (zmanjšati, znižati se) baisser, descendre, diminuer, s'effondrer ; (v boju) périr, succomber ; (moralno) s'avilir ; figurativno (v vodo) s'écrouler

    ponovno pasti retomber
    pasti v nezavest s'évanouir
    pasti v borbi mourir au combat
    pasti v borbi za tomber en combattant pour
    pasti komu v breme tomber (ali se mettre) à la charge de quelqu'un
    pasti v glavo venir à l'idée (ali à la pensée, à l'esprit)
    pasti pri izpitu échouer (ali être refusé) à un examen, familiarno rater son examen, faire un four
    pasti na kolena tomber à genoux
    pasti s konja perdre (ali quitter, vider) les étriers (tudi figurativno)
    pasti zopet v iste napake, iste zmote retomber dans les mêmes fautes, les mêmes erreurs
    pasti v nemilost tomber en disgrâce
    pasti komu k nogam tomber (ali se jeter) aux pieds de quelqu'un
    pasti na tla tomber par terre, (z višine) tomber à terre
    pasti komu okoli vratu jeter les bras au cou de quelqu'un, embrasser quelqu'un
    pasti kot žrtev périr victime (de quelqu'un, de quelque chose)
    cene padajo les prix baissent
    cene hitro in močno padajo les prix s'effondrent
    kocka je padla (figurativno) le sort est jeté
    popravila padejo na lastnika hiše les réparations incombent au propriétaire de la maison
    spet pasti na noge (figurativno) retomber sur ses pieds
    v mojih očeh je zelo padel (figurativno) il a perdu toute mon estime
  • pásti (pásem)

    A) imperf. tr. intr. pascolare, pascere:
    pasti koze, krave, ovce pascolare le capre, le mucche, le pecore
    pasti v planinah monticare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pasti dolgčas provare noia, essere annoiati
    pasti jezo essere arrabbiati, incavolati
    saj nisva skupaj krav pasla non siamo mica in confidenza
    pog. ko sem še krave pasel quand'ero ancora piccolo
    kravice pasti stare proni
    lenobo pasti battere la fiacca, oziare, poltrire
    pasti mulo tenere il muso
    pasti oči pascere gli occhi su
    pasti radovednost, zijala curiosare
    pasti si trebuh mangiare, rimpinzarsi

    B) pásti se (pásem se) imperf. refl. pascolare:
    pasti se v planinah monticare, alpeggiare
    krave se pasejo le mucche pascolano
  • pásti1 (padem) caer (na a) ; caerse ; voj (mesto, trdnjava itd.) caer ; (vojak) caer, morir en acción de guerra ; (barometer) descender ; (cena, zastor) bajar

    kocka je padla (fig) la suerte está echada
    pasti komu v besedo interrumpir (ali cortar la palabra) a alg
    padle so trde besede (fig) hubo palabras muy duras
    pasti komu v breme ser una carga para alg
    pasti iz enega ekstrema v drugega caer de un extremo en el otro
    v glavo mi je padla misel (da ...) se me ocurrió la idea (de...)
    pasti pri izpitu ser suspendido (ali fam ser cateado ali quedar colgado) en el examen
    pasti na hrbet (vznak) caer de espaldas
    pasti na kolena (na obraz) caer de rodillas (de bruces)
    pasti komu k nogam echarse (ali arrojarse) a los pies de alg
    pasti v nemilost caer en la desgracia
    v mojih očeh je zelo padel (fig) ha perdido mucho en mi estimación
    nisem na glavo padel (fig) fam no tengo pelo de tonto
    pasti v globoko spanje caer en profundo sueño
    pasti v skušnjavo caer en la tentación
    pasti na tla caerse al suelo, dar una caída
    streli so padli se oyeron (unos) disparos
    pasti na (o prazniku) caer en
    pasti komu okoli vratu echar los brazos al cuello de alg, abrazar a alg
    žreb je padel name me cayó en suerte
  • pensée [pɑ̃se] féminin misel; mišljenje; mnenje, naziranje, prepričanje; namera; botanique mačeha

    la seule pensée ... (že) sama misel ...
    pensée de derrière la tête skrita misel
    entrer dans la pensée de quelqu'un koga (popolnoma) razumeti
    être absorbé dans ses pensées biti zatopljen v svoje misli
    venir à la pensée priti na misel, pasti v glavo
  • perder [-ie-] izgubiti, priti ob (kaj), zapraviti, poškodovati, uničiti

    perder el aliento ob sapo priti
    perder una batalla izgubiti bitko
    perder el curso pasti (v šoli), ne napraviti izpita
    perder la gordura, perder las carnes shujšati
    perder la ocasión zamuditi priliko
    perder el enlace, el tren zamuditi zvezo, vlak
    perder terreno nazaj priti
    llevar las de perder kratko potegniti, izgubiti
    perder de vista izgubiti iz vida
    no perder la sangre fría ostati hladnokrven
    vender perdiendo proda(ja)ti z izgubo
    perderse izgubiti se, propasti, pokvariti se (živila); postati neraben; zaiti; izgubiti nit (v govoru); razbiti se (ladja); slepo se vdati (pregrehi); gl izgubiti takt
    ¿qué se te ha perdido aquí? kaj pa iščeš tu?
  • piège [pjɛž] masculin past; zanka; figuré vaba

    donner dans un piège pasti, ujeti se v past
    se laisser prendre au piège pustiti se ujeti v past
    tendre un piège à quelqu'un nastaviti komu past
    être pris, tomber dans son propre piège ujeti se, pasti v lastno past
    qui tend un piège aux autres y tombe lui-même kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade
  • piombare1 v. intr. (pres. piombo)

    1. planiti na

    2. pasti (v); naleteti (na), zadeti:
    piombare nella disperazione pasti v obup
    gli è piombata addosso una sciagura zadela ga je huda nesreča
  • platzen počiti, pokati; (Risse bekommen) razpokati; razpočiti se; figurativ izjaloviti se, propasti, podreti se; platzen lassen spodnesti, povzročiti neuspeh; (unerwartet kommen) platzen in pasti v; vor Wut/Neid/Lachen/Gesundheit platzen pokati od besa/radovednosti/zavisti/smeha/zdravja
  • pomme [pɔm] féminin jabolko; glava (solate, zelja); populaire glava; (okrogel) gumb

    aux pommes (populaire) tiptop, zelo lepo
    (populaire) ma pomme, sa pomme jaz, on
    pomme d'Adam (anatomie) Adamovo jabolko
    pomme d'amour paradižnik
    pomme d'arrosoir škropilo (pri škropilnici)
    pommes blanches olupljen in v slani vodi kuhan krompir
    pomme à cidre, à couteau, d'été, d'hiver jabolko za jabolčnik, namizno, zgodnje, zimsko jabolko
    pomme de discorde jabolko spora
    pommes pluriel frites ocvrt krompir
    pommes mousseline, neige piré krompir, zmečkan krompir
    pomme de pin smrekov storž
    pomme sautées pečen, pražen krompir
    pomme de terre krompir
    pommes de terre potagères, fourragères jedilni, krmilni krompir
    pommes de terre primeurs zgodnji krompir
    pommes de terre en robes de chambre krompir v oblicah
    compote féminin de pommes jabolčni kompot
    jeter des pommes cuites à quelqu'un (figuré) izžvižgati koga
    éplucher des pommes de terre olupiti krompir
    se sucer la pomme (populaire) poljubiti se
    tomber dans les pommes (populaire) pasti v nezavest
  • pouf [puf] masculin oblazinjen stolček (brez naslonila); (orientalska) blazina za sedenje

    pouf! (interjection) pumf!
    faire pouf pasti (v otroškem jeziku)
  • pozab|a ženski spol (-e …) das Vergessen, die Vergessenheit (biti Seinsvergessenheit)
    reka pozabe der Strom des Vergessens
    iztrgati pozabi der Vergessenheit entreißen
    pasti v pozabo in Vergessenheit geraten
  • pozába oblivion; silence

    priti, pasti v pozábo to fall (ali to sink, to slip) into oblivion
    rešiti pozábe kaj to save (ali to rescue) something from oblivion
    iskati pozábo v pijači to drown one's sorows
    ki je prišel, padel v pozábo lost ali sunk in oblivion
  • pozo moški spol vodnjak; globoka jama; jašek; prevrtina; posoda za ribe, ribnjača; glob(oč)ina, brezno

    pozo artesiano artezijski vodnjak
    pozo de mina rudnik
    pozo maestro glavni jašek
    pozo de petróleo petrolejski vrelec
    agua de pozo studenčnica
    brocal (ali revestimiento) del pozo obloga vodnjaka
    caer en pozo pasti v pozabo, pozabiti se
  • prisionero moški spol ujetnik

    prisionero de guerra vojni ujetnik
    darse prisionero predati se v ujetništvo
    hacer prisionero (a) ujeti
    quedar prisionero pasti v ujetništvo, ujet biti
  • prȍvalija ž, provàlija ž prepad: survati se u -u pasti v prepad; srljati u -u drveti v prepad; provalija koja nas razdvaja
  • puits [pɥi] masculin vodnjak; (globoka) luknja, jama; minéralogie, mines jašek; figuré studenec

    puits artésien artezijski vodnjak
    puits de pétrole petrolejski vrelec
    puits perdu vodnjak, ki mu na dnu uhaja voda
    puits de science zelo učena oseba
    puits perdu, absorbant greznica
    puits d'éclatement lijak od granate
    puiser, tirer de l'eau au puits črpati, vleči vodo iz vodnjaka
    tomber dans le puits (figuré) pasti v pozabo
    la vérité est au fond d'un puits (proverbe) resnico je težko odkriti
    puits au jour svetlobni jašek
  • re-cidō1 -ere -cidī -cāsūrus (re in cadere)

    I. s poudarjenim pomenom praep.

    1. nazaj pasti (padati), odskočiti (odskakovati), odleteti (odletati, odletavati): L., Cu. idr., recidunt omnia in terras Ci., ramulus in oculum recidit Ci., (sc. discus in auras missus) recidit in terram O.

    2. metaf. zopet pasti nazaj = zopet se pogrezniti v kaj, zopet zapasti čemu, znova zdrkniti nazaj kam, znova doleteti koga kaj: ne recidam Ci., in antiquam servitutem reciderunt Syracusae L., in eandem fortunam recidere Ci., in eandem imbecillitatem recidere Cels., recidere in invidiam N. zopet biti napaden, in graviorem morbum recidit L. je zopet huje obolela.

    3.
    a) occ. ponoviti (ponavljati) se, vrniti (vračati) se, znova nastopiti (nastopati), recidivírati: febris recidit Plin.
    b) pren. pasti nazaj, znova pripasti komu kaj, zopet (znova, spet, prav tako) zadeti (doleteti) koga kaj, zopet (znova, spet, prav tako) biti deležen kdo česa: omnes in te istaec recident contumeliae Pl., post interitum Tatii cum ad eum (sc. Romulum) potentatus recidisset Ci. mu je bilo zopet pripadlo, zopet v roke prišlo, ut huius amentiae poena in ipsum eiusque familiam recidat Ci., casus ad ipsos recidere posse C., recidit ira in irae ministros Cu., in ipsum periculum recidit Cu. zadene (doleti) tudi njega samega, consilia in ipsorum caput recidentia L.

    4. pasti kam = priti iz boljšega položaja v slabšega, (po)slabšati se, zmanjšati (zmanjševati) se, (o)pešati, (o)slabeti: ad hanc fortunam Auct. b. Hisp., ex quantis opibus quo recidissent Carthaginiensium res L., ex liberatore patriae ad Aquilios se recidisse L., recidere in eam fortunam L., spes ad querelam recidit Ph., eo res ista culpā docentium recidit, ut … Q.

    II. z zabrisanim pomenom praep.

    1. pasti dol, na tla: instabili gradu praecipites recidebant Cu. z glavo navzdol, na glavo, naglavički (torej naprej), humi recidens Ap.

    2.
    a) (časovno) pasti kam, v kak čas, v kako obdobje: ea recidunt in memoriam pueritiae suae Ci. pade v čas, zgodi se v času, quae in aliorum vigiliam consulum recidissent Ci.
    b) pren. pasti: quorsum recidat responsum tuum Ci. kakšen bo.
    c) pasti = priti z dobrega na slabo, propasti (propadati), biti ponižan, zapasti v kaj, čemu: quam cito illa omnia ex laetitia et voluptate ad luctum et lacrimas reciderunt Ci., ad nihilum (nihil) recidere Ci. ali in cassum recidere Col. izjaloviti se, izničiti se, slabo se obnesti, ne uspeti, ne imeti uspeha, obrezuspešiti se, ad ludibrium recidere Cu. zapasti zasmehu (zasmehovanju), priti (pasti) v zasmeh, ne in unius imperium res recidat, admonemur Ci. da se država ne poniža v monarhijo (samovlado), da država ne pade v monarhijo.
    d) kot last, lastnina pripasti (pripadati), priti (prihajati) v roke komu, preiti (prehajati) na koga: artem musicam in paucos recidere Ter., in unum recidit ius omnium Icti., hereditas recidit in aliquem Icti.

    Opomba: Pesniki merijo včasih po stari meri rēcido in pišejo zato tudi reccido: Lucr., O., Pr., Iuv.; pt. fut. act. recāsūrus Ci. ep., Suet., G.
  • red ženski spol mreža, omrežje; mrežasta tkanina

    red de alambre žična mreža
    red de araña pajčevina
    red de arrastre, red barredera vlečna mreža
    red de carreteras cestno omrežje
    red de ferrocarriles železniško omrežje
    red de pescar ribiška mreža
    red telefónica telefonsko omrežje
    caer en la red pasti v mrežo (past)
    cercar de redes omrežiti