Franja

ciclista m, f (m pl. -ti) kolesar, kolesarka; biciklist, biciklistka:
collo alla ciclista puli ovratnik

čipkast (-a, -o) Spitzen- (ovratnik der Spitzenkragen, prtiček das Spitzendeckchen, vložek der Spitzeneinsatz, vezenina die Spitzenarbeit, bluza die Spitzenbluse)

čípkast (-a -o) adj.

1. di merletti, di trine, trinato:
čipkast ovratnik colletto di trine

2. (simile) a merletto

čípkast

čipkasta garnitura guarnición f de encajes
čipkast ovratnik cuello m de encaje
čipkast vložek, vstavek entredós m de encaje

dur, e [dür] adjectif trd; trden; težaven (problem); težak (delo); figuré trdosrčen, strog, neprijazen, osoren; brezčuten; žilav, vztrajen, odporen, utrjen (à proti); zelo mrzel (vreme); trpek (vino); močan (žganje); trdo kuhan (jajce); globok (spanje); uporen (otrok); kričeč (barva); viharen, razburkan (morje); adverbe trdó, močnó

à la dure surovo, grobó
dur à cuire žilav, odporen; figuré, familier otopel; uporen
dur à digérer, de digestion težko prebavljiv; komaj verjeten
dur à la fatigue, à la souffrance utrjen, odporen
dur à la vente težkó prodajen
il est dur à la fatigue on gara ko črna živina
col masculin dur trd ovratnik
coup masculin dur težak, hud udarec
construit en dur masivno, s trdnim materialom zgrajen
le temps est dur vreme je zelo mrzlo
les temps sont durs časi so težki, slabi
avoir le cœur dur biti trdosrčen
avoir l'intelligence dure biti trde glave
avoir l'oreille dure, être dur d'oreille slabo slišati, biti naglušen
avoir la peau dure (figuré) imeti debelo kožo
avoir la tête dure imeti trdo butico; biti zelo trmast
avoir la vie dure biti trdoživ, upirati se bolezni
croire dur comme fer trdno verjeti
entendre dur biti naglušen
être à dure école biti v trdi šoli
être dur pour quelqu'un strogo s kom ravnati
il m'est dur d'accepter cela težko, mučno mi je to sprejeti
être dur à la détente težko se ločiti od denarja, nerad plačati
frapper, cogner dur krepko biti, tolči, udariti
rendre, faire la vie dure à quelqu'un komu greniti življenje
répondre sur un ton dur osorno, rezko odgovoriti
travailler dur trdo, težko delati, garati
le soleil tape dur sonce močnó pripeka
ça va chauffer dur (populaire) vroče bo, pripekalo bo

échancré, e [ešɑ̃kre] adjectif na znotraj izdolben, izrezan (v obliki polmeseca ali črke V)

col masculin de robe bien échancré lepo izrezan ovratnik pri obleki
corsage masculin échancré bluza z izrezom

empesé, e [ɑ̃pəze] adjectif škrobljen; tog; figuré prisiljen, nenaraven, afektiran

col masculin empesé škrobljen ovratnik
style masculin empesé nenaraven stil, prisiljen slog

festonner [fɛstɔne] verbe transitif okrasiti z girlandami

festonner un col okrasiti ovratnik z vezenjem

fourrure [furür] féminin krzno, krznovina, kožuhovina; kožuh; technique obloga

manteau masculin de fourrure krznen plašč
col masculin de fourrure krznen ovratnik
doublé de fourrure podložen s krznom
fourrure de frein obloga pri zavori

glacé, e [glase] adjectif leden, poledenel; ledeno mrzel; ohlajen z ledom; premražen; figuré hladen (v čustvih); leden, hladen (sprejem); glaziran; masculin lesk, glazura, politura

col masculin de chemise glacé svetlo zglajen ovratnik pri srajci
eau féminin glacée ledeno mrzla voda
gants masculin pluriel glacés rokavice
marrons masculin pluriel glacés s sladkornim polivom glazirani kostanji
papier masculin glacé satiniran papir
riz masculin glacé poliran, zbrušen, glaziran riž
café masculin glacé ledena kava
je suis glacé zelo me zebe, ves sem premražen

in-nectō -ere -nexuī -nexum

1. ovi(ja)ti, (po)vez(ov)ati: Val. Fl., Col., anguis … innectit comas V., colla auro innectantur (zlat ovratnik) V., palmas armis V., capiti diadema Aur., cornibus arentes ramos Sil., huic catenas Sil.; z gr. acc.: crinem vittis innexa cruentis V., umeros innexus amictu V.; sklad je dvojen: i. fauces laqueo (abl.), tempora sertis (abl.) O., tudi vincula gutturi H., colla lacertis i. O. objeti; med.: cervicibus innecti T. okrog vratu se oviti; pren.: fraus innexa clienti V. okrog njega ovita.

2. (z)vezati, zaplesti (zapletati), zamota(va)ti: Cels., inter se innexi rami L., causas morandi i. V. celo vrsto vzrokov navesti (navajati), plures moras Stat., insidias letales Amm.

3. metaf. zvezati, tesno spojiti: Hyrcanis per affinitatem innexus T., separatae sint virtutes aut innexae Sen. ph.; occ. zaplesti (zapletati), zamota(va)ti: innexus conscientiae eius T. njegov somišljenik, sokrivec, mentem i. Sen. tr.

kožuhovínast fur, furred

kožuhovínasta čepica, kučma fur cap
kožuhovínast ovratnik fur collar
kožuhovínast plašč fur coat
kožuhovínasta podloga fur lining

kráterski (-a -o) adj. craterico; obl.
kraterski ovratnik colletto tondo

krznen [é] (-a, -o) Pelz- (ovratnik der Pelzkragen, plašč der Pelzmantel, jopa die Pelzjacke, kapa die Pelzkappe)

krznén fur; furry

krznéna čepica fur cap
krznén ovratnik fur cape, fur collar
krznéna podloga fur lining
krznén plašč fur coat
krznéna rokavica fur glove
krznén telovnik fur waistcoat

krznén de piel

krznen ovratnik cuello m de piel
krznen jopič (čepica, obšiv) chaquetón m (gorra f, guarnición f) de piel
krznena podloga forro m de piel(es)
krznen plašč abrigo m de pieles, abrigo m forrado de piel
krznene rokavice guantes m pl forrados de piel
krzneni škornji botas f pl forradas de piel

kúna zoologija mart(r)e ženski spol

kuna belica fouine ženski spol
kuna zlatica martre commune
kanadska kuna zlatica martre du Canada, vison moški spol
ovratnik iz kune col moški spol de martre

ležeč [é] (-a, -e)

1. liegend; visoko: hochgelegen; nizko: tiefgelegen
poštno ležeče postlagernd
ležeči položaj das Liegen
iz ležečega položaja aus dem Liegen
ležeča dediščina pravo ruhende Erbschaft
tehnika ležeči kotel der Langkessel
ležeči ovratnik der Schulterkragen, Umlegekragen

2. (kurziven) kursiv

ležèč (-éča -e) adj.

1. che giace; situato, sito, posto; giacente; decombente:
med. ležeči bolnik degente
ležeči ovratnik colletto rovesciabile
tisk. ležeča črka corsivo
pošta poštno ležeče lettera fermo posta

2. (položen) non ripido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ležeč tostran Alp cispadano
ležeč tostran hribov cismontano
ležeč tostran morja cismarino
ležeč vznak supino; knjiž. resupino

likati glagol
1. (o oblačilih) ▸ vasalŽe v gimnaziji sem si sam likal hlače in srajce. ▸ Már gimnazista koromban magam vasaltam a nadrágjaimat és az ingeimet.
2. (o laseh) ▸ vasal, egyenesít
Zelo rada imam čiste in urejene lase. Po naravi imam bolj skodrane, tako da jih likam. ▸ Szeretem, ha rendezett a frizurám. Kicsit göndör a hajam, ezért egyenesre vasalom.
Tri četrt ure sem si likala lase, da so bili res popolnoma ravni. ▸ Háromnegyed órán át vasaltam a hajamat, hogy tökéletesen egyenes legyen.

3. (izboljšati) ▸ palléroz, csiszol
Pri dirigentu Boletu so se likali danes znani dirigenti. ▸ Bole karnagy keze alatt számos ma ismert karmester pallérozódott.
Prizadevno je likala njegovo pomanjkljivo angleščino, ga oskrbela z državljanstvom in mu mimogrede omogočala zanimiva "turistična" potovanja. ▸ Szorgalmasan csiszolta hiányos angol nyelvtudását, amely állampolgárságot biztosított neki és mellesleg érdekes „turisztikai” utazásokat tett lehetővé számára.