Franja

lacca -ae, f

1. golenična oteklina: P. Veg.

2. bot. láka, neka rastl.: Ap. h.

lampas [lɑ̃pa(s)] masculin, médecine oteklina v grlu (pri konju); populaire grlo; tkanina iz kitajske svile, našitek vzdolž hlač generalskih, diplomatskih uniform

s'arroser le lampas (populaire) zaliti si grlo, zvrniti ga kozarček

Lidschwellung, die, Medizin oteklina vek

lipoma ženski spol tolščna oteklina (tvor)

melicēris -idis, acc. pl. -idas, f (gr. μελικηρίς) medena bula, medena oteklina (njen gnoj je podoben medu): Veg., Plin.; gnoj te otekline melicēria -ae, f = gr. μελικηρία: Cels.

milk-leg [mílkleg] samostalnik
oteklina nog po porodu

molletta² f veter. zglobna oteklina

phlegmon [flégmən] samostalnik
medicina flegmona, vneta oteklina, bula

phȳma -atis, n (gr. φῦμα) gnojna oteklina, fíma: Cels.

rising [ráiziŋ]

1. pridevnik
dvigajoč se, vzpenjajoč se, vstajajoč, vzhajajoč; napredujoč; rastoč, doraščajoč

rising of ameriško, pogovorno nad, nekaj več kot
rising of a hundred (nekaj) čez 100 mož
rising 100 men točno 100 mož
a rising barrister (politician) mnogo obetajoč odvetnik (politik, ki ima veliko bodočnost)
rising diphthong rastoč dvoglasnik
the rising generation prihajajoča, doraščajoča generacija
rising pitch rastoč lon
she is rising sixteen v 16. letu je
to be rising fifty bližati se 50. letu

2. samostalnik
dviganje, dvig, vstajanje
religija vstajanje; upor, vstaja; povišanje, napredovanje, rast(enje), zvišanje (cene), naraščanje (vode); vzpon, strmina, klanec, vzpetina; grič, višina; nabreklost, majhna oteklina; gnojen mozoljček (na koži), fistula, čir, prišč; zaključek (konec) seje

rising of temperature dvig, porast temperature

spargosis [spa:góusis] samostalnik
medicina nenormalna oteklina; elefantiaza

strūma -ae, f (iz *strūdmā; prim. srednjeang. strūten, strouten nabrekniti (nabrekati), biti poln) otekle vratne žleze, vratnožlezna oteklina (vratno)žlezni otòk, bezgávka, nav. pl. bezgávke ali starejše brámorji, skrofuloza (škrofuloza), škrofeljni, golša(vost): Cels., Plin. idr., Vatinii Ci. ep.; v pl.: si … strumae denique ab ore demigrarunt Ci.; pren. (z namigom na Vatinijeve bezgavke): ei medentur rei publicae, qui exsecant pestem aliquam tamquam strumam civitatis Ci.

tumulus -ī, m (tumēre) „napihnjenost, oteklina zemlje“

1.
a) naraven ali umetno nasut kup (kupček) zemlje, vzpetina (vzpetinica), vzvišek, hrib (hribček, hribec), holm (hólmec, holmìč, hólmič), grič (griček) v ravnini (collis = znatna vzpetina, naraven grič, hrib): Acc. fr. idr., planities erat magna et in eā tumulus terrenus satis grandis C., tumulus naturalis veluti manu factus Auct. b. Alx., tumuli silvestres Ci., ut ex tumulo tela in nostros conicerent C., castellum in alto tumulo situm L., terreni tumuli in magnam educti altitudinem Sen. ph.
b) nasploh kup: tumulum super addit harenae O., tumulus cadaverum C.

2. occ. gomila, grob, nagrobnik, nagrobni spomenik iz nasute zemlje: cum Alexander in Sigeo ad Achillis tumulum adstitisset Ci., in tumulis Pac. fr., Priameia virgo hostilem ad tumulum iussa mori V., tumulum facere, statuere, constituere V., tumulo dare corpora, tumulo ponere, componere, condere O., ei tumulum struere T. pokopati; pogosto = nagrobni spomenik nasploh: tumuli in marmore carmen O., tumulus marmorarius Aug., honorarius Suet., inanis V. prazen grob, kenotaf (gr. κενοτάφιον), in Iulii tumulo L. epit. v krasni grobnici.

vȑž vȑža m, mn. vȑževi
1. grča: daske su smeđe-žute i od vrževa po njima; u njemu je, kažu, vražji vrž i božja mirulja
2. med. grča, oteklina pri protinu, tophus arthriticus

wart [wɔ:t] samostalnik
medicina bradavica
botanika izrastek, bradavica
veterina žuljna oteklina na konjski nogi

to paint s.o. with his warts slikati koga brez olepšavanja, figurativno predstaviti koga z vsemi njegovimi napakami

флюс m

1. oteklina na dlesni in licu;

2. topilo (primes za topljenje rude ali kovin)

affaisser [afɛse] verbe transitif potisniti navzdol, potlačiti, znižati

les pluies ont affaissé la route zaradi dežja se je cesta ugreznila
s'affaisser, être affaissé udreti se, ugrezati se, upogibati se pod težo; zgruditi se, zrušiti se; pogum izgubiti; upadati (oteklina), pojemati, pešati
il perdit connaissance et s'affaissa izgubil je zavest in se zgrudil
le sol s'est affaissé tla so se ugreznila

anafilaksa samostalnik
medicina (alergijska reakcija) ▸ anafilaxia
Nevarni znaki anafilakse so oteklina grla z oteženim dihanjem (lahko celo zadušitvijo), krč dihal in padec krvnega tlaka s šokom ter s srčno odpovedjo. ▸ Az anafilaxia veszélyes jelei közé tartozik a légzési nehézséggel járó torokduzzanat (esetleg fulladás), légzésszervi görcs és vérnyomáscsökkenés sokkos állapottal, valamint szívleállással.
Sopomenke: anafilaksija

caput, capitis, n (capere)

1. glava,
a) človeška: Ca., Enn., N. idr., capite aperto Pl., Ci. gologlav, capite operto, obvoluto Ci., capite demisso Ci., C. s povešeno glavo, cervicibus fractis caput abscidit Ci., conferrent viri boni capita Ci., consules... capita conferunt, diu conlocuntur L. stikata glave, caput attollere O.; glava kot sedež razuma in pameti: incolumi capite es? H. ali si pri zdravi pameti? negotia centum per caput saliunt H. Posebne zveze: capita aut navia ali caput aut navim (-em) Macr., Aur., Paul. Nol. igra, pri kateri se ugiba, ali bo kvišku vrženi kovanec pokazal glavo (Janovo) ali grb (ladjo); prim. našo igro cifra-mož; preg.: nec caput nec pedes Ci., L. nima ne glave ne repa, ut nec pes nec caput uni reddatur formae H.; caput extollere Ci. glavo dvigniti kot znamenje upanja na boljše, tako tudi caput erigere in libertatem Aug. kot znamenje upanja na svobodo; caput movere Vulg. z glavo majati (v porogu ali škodoželjnosti); in caput alicuius recĭdere L.; supra caput esse Ci., S., L. sedeti na vratu, biti za petami (o nevarnosti, sovražniku idr.), iamque super caput legiones T.; per caput pedesque Cat. na vrat na nos.
b) živalska: Val. Max., Sen. ph., c. iumenti N., belua multorum capitum H. mnogoglava, ad capita bubula Suet. „pri volovskih glavah“, predel v Rimu, kjer so bile v skalo vsekane volovske glave.

2. o rečeh glava = glavica, vrh, konec, rt, kraj: capita vitis Ci., Col. loza, vitice, papaverum L., V. makove glavice, tignorum C., ex capite molis Cu. iz prednjega konca ali rta nasipa, c. columnae Plin. oglavje, fistulae L. ustnik, curvata capita (arcūs) V. oba konca loka, c. iecinoris C. vrhnji del jeter (v jeziku avgurov), si nusquam caput se ostendit Cels. oteklina, tvor, caput facere Pl. oteči, zabuhniti, capita aspera montis V. skrajni vrh, Atlantis pinigerum caput V.; o vodah (redko) = ustje, izliv: Rheni luteum c. H., Rhenus multis capitibus in Oceanum influit C.; pogosteje = izvir, vrelec: stratus ad aquae tene caput sacrae H., sacrum c. amnis V., ad caput fontis cuniculos agunt Hirt.; od tod pren. izvor, početek, počelo: ille fons et caput miseriarum Ci., c. criminum Ci., his vestigiis ad caput maleficii perveniri Ci., si quid sine capite manabit Ci. iz negotovega vira.

3. sinekdoha
a) glava = človek, oseba, mož, duša, posameznik: Iust., hoc caput Pl. jaz, c. ridiculum, festivum Ter. šaljivec, pavliha, haec duo capita nata sunt spurcissima Dolabella et Antonius Ci., carum caput V., H. „duša moja“ (v nagovoru), c. infandum V.; jur.: liberum c. Ci., libera servaque capita L., ignota capita L., c. noxium, innoxium L. krivec, nedolžni; pri šte-tju in oddelkih: hostium numerus capitum CCCCXXX militum fuit C. 430000 mož, quot capitum vivunt H., capita singula ex captivis distribuit C. po enega ujetnika, sesquimodios in capita describere Ci. za vsakega posebej, exactio capitum Ci. osebni davek, capite censi S., L. najnižji razred rim. državljanov, katerih premoženja niso cenili, ampak so jih le preštevali.
b) occ. (o živalih) glava, rep: Col., bina boum capita V., triginta capitum fetus V.

4. met.
a) življenje: capitis dimicatio Ci., salvo capite Ci. brez nevarnosti, capitis poena C. smrtna kazen, capitis periculum N. smrtna nevarnost, caput obiectare periclis V., coniuratio in tyranni caput L., hominis caput sacrare L., per suum caput iurare O.; poseb. jur.: iudicium capitis N. na življenje in smrt, capitis accusare Ci. na smrt, capitis damnare Ci. na smrt, capitis absolvere N. smrtne kazni oprostiti.
b) osebna pravica, državljanstvo, državljanska čast (pravice in položaj svobodnega moža v javnem življenju; vsaka omejitev teh pravic je: capitis deminutio Ci. izguba pravic, ki se deli na α) capitis deminutio maxima, kadar je državljan izgubil pravico do svobode, državljanstva in družine, β) capitis deminutio media ali minor, kadar je izgubil le državljanstvo, γ) capitis deminutio minima, kadar je izgubil le pravico do družine; capitis minor H. (kot ujetnik) ponižan v svojem državljanstvu, državljansko mrtev, capitis causa Ci. pravda o državljanski časti, mei capitis conservandi causa Italia tota Romam convenit Ci.

5. pren. kar je najvažnejše, najpomembnejše, najboljše,
a) glava, glavna oseba, prvak, glavar, početnik, osnovatelj: Ter., Vell., c. scelerum Pl., periurii c. Pl. slepar, c. coniurationis Ci., L., Cu., Graecorum concitandorum Ci. kolovodja, c. rei Romanae Camillus, c. rerum Masinissa, capita Latini nominis L., qui capita rerum erant L. glave v državi, caput rei publicae T.
b) glavna stvar, prva stvar, glavna točka, glavni del: c. defensionis Ci., videamus nunc id, quod caput est Ci., c. cenae Ci., Mart. glavna jed, c. litterarum Ci. jedro, glavna vsebina, Epicuri Ci. glavno načelo, c. vestrae pecuniae Ci. glavni vir dohodkov, patrimonii Ci., L.
c) poglavje, odstavek, oddelek, paragraf: Cels., Q., Gell., ex duabus orationibus capita alterna recitare Ci., caput est legis quadrugesimum Ci., praeclarum caput „ne quis...“ Ci.
č) o denarju glavna vsota, glavnica: demit de capite medimna DC Ci. od zakupnine, de capite quantum commodum fuit frumenti detraxit Ci.; poseb. o izposojenem denarju: deducere de capite, quod usuris pernumeratum est L., quinas hic capiti mercedes (= usuras) exsecat H. 5% na mesec, torej 60% na leto, capitis amissi iactura Col.
d) glavno mesto: Mediae Cu., c. gentis Artaxata T.; toda: Thebae caput totius Graeciae N. najimenitnejše mesto, Praeneste c. belli L. glavni kraj, netišče vojne.

Opomba: Abl. sg. capitī: Cat. (LXVIII, 124).

dégonfler [-fle] verbe transitif izpustiti zrak (quelque chose iz česa); médecine zmanjšati (oteklino); figuré olajšati (srcé)

se dégonfler izprazniti se; splahneti (oteklina); familier ustrašiti se; populaire priznati
dégonfler les pneus de bicyclette izprazniti pnevmatike
se dégonfler le cœur srce si olajšati