Franja

stirps, stirpis, f, predklas. in pesn. tudi m (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda)

I.

1. spodnji konec debla s korenino vred, korenika, celo drevesno deblo: Plin., terra stirpes amplexa alat Ci., arbores per stirpes aluntur suas Ci., Siculi milites palmarum stirpibus … alebantur Ci., manibus retinens virgulta ac stirpes circa eminentes L., sceptrum hoc … cum semel in silvis imo de stirpe recisum matre caret V., ubi (sc. vites) iam validis amplexae stirpibus ulmos exierint V., signata in stirpe cicatrix V., lentoque in stirpe moratus V.

2. sinekdoha
a) drevo, poseb. mlado drevo, grm, rastlina, steblika, mladika, sadika, odrastek, odraslek, brst, poganjek, steblo, veja, koren, korenina, korenika: stirpem praecisum circumligato Ca., cum arborum et stirpium eadem paene natura sit Ci., in seminibus est causa arborum et stirpium Ci., stirpium et herbarum utilitates Ci., cetera fluminis ritu feruntur … lapides adesos stirpīsque raptas … volventīs unā H., dum scopulos stirpesque tenent Lucr., hic stirpes obruit arvo V. veje, vejevje, committere stirpes ramis Lucr. cepiti, inter se rami stirpesque teruntur Lucr., probatissimum genus stirpis deponere Col., stirpem post annum praecidere Col., ubi acutissimam videt stirpem Plin., stirpes et internatas saxis herbas vellentes T. korenine (koreničje) in zeli(šča).
b) iver: ingens Gell. —

II. metaf.

1. lasna korenin(ic)a: vellere albos a stirpe capillos Pr., tollere albos a stirpe capillos Tib. s korenino (vred).

2. korenina = (pra)začetek, (pra)izvor, (iz)vir, (pra)počelo, poreklo, izhodišče, (pra)vzrok, osnova, temelj, podlaga: stirps ac semen malorum omnium Ci., repetam stirpem iuris a natura Ci., firmatā iam stirpe virtutis Ci., ita sunt altae stirpes stultitiae Ci., ex hac nimia licentia ut ex stirpe quadam exsistere et quasi nasci tyrannum Ci., si stirpem hominum sceleratorum interfici vellet C. da se s korenino (korenito) iztrebi brezbožna svojat, si exquiratur usque ab stirpe auctoritas Pl. ali a stirpe repetere Ci. od začetka; pogosto a(b) stirpe (adv.) do korena (korenine), do dna, do tal, do temeljev, iz dna = popolnoma, povsem, čisto, docela: Carthago … ab stirpe interiit S., gens … ab stirpe exstincta est L.; tudi v pl.: ab secunda origine velut a stirpibus laetius feraciusque renatae urbis gesta L.; occ.
a) začetna (prvotna) narava, kakovost (kvaliteta, (dobra) lastnost, značilnost): stirps generis et seminis Ci., nondum exoletā stirpe gentis L.
b) prvi začetek, izvor, poreklo, početek: Iuniam familiam a stirpe ad hanc aetatem ordine enumeravit N.; a stirpe = od rojstva, od mladih nog: L., durum a stirpe genus V.
c) rod, izvor, poreklo, pleme, pokolenje: divina V., O., generosa N., regia, senatoria Vell., incerta L., advena non modo vicinae, sed ne Italicae quidem stirpis L. prišlek po rodu ne le da ne iz soseščine, ampak niti iz Italije ne, a stirpe par V. istega rodu (pokolenja).

3. pleme, rod, rodbina, rodovina, družina, familija: Enn. ap. Non., Herculis Ci., egregiā Priami de stirpe V., Brutus, qui … stirpem iam prope in quingentesimum annum propagavit Ci. rodbino, pro tali facinore stirps ac nomen civitatis tollatur C. ves rod do zadnjega moža, origo ultima stirpis Romanae N. prvi začetki rimstva, neque cuiusquam ex sua stirpe vidit funus N., Iugurtha … me … iam ab stirpe socium et amicum populi Romani regno … expulit S., a stirpe geminis coniunctus Atridis V., Euandri totam cum stirpe videbit procubuisse domum V., humili de stirpe creatus O., apes cum stirpe necatas O. z rodom (s plemenom) vred, exstinctam in Alexandro stirpem Iust.; meton. potomstvo, potomci, zarod, otroci, nasledniki, zanamci, prihodnji rodovi: Iust., stirpem ex se relinquere L., nullam stirpem liberûm habere L., neque vero stirps potest mihi deesse N., aliquis de magna stirpe nepotum V., minimus de stirpe virili O.; occ.
a) potomec, potomka, sin, hči, otrok, vnuk, vnukinja ipd.: stirps Achillea (= Neoptolemus) V., Lemnicolae (= Vulcani) O., nec stirps prima fui O., brevi stirpis (gl. opombo spodaj), quoque virilis ex novo matrimonio fuit, cui Ascanium parentes dixere nomen L., Arminii uxor virilis sexus stirpem edidit T., stirps Philippi N. vnuk.
b) prednik, zarodník: satis convenit unum prope puberem aetate relictum, stirpem genti Fabiae L.

Opomba: Soobl. stirpēs in stirpis -is, f: L.

subiectiō -ōnis, f (subicere)

1. podlaganje, podstavljanje, postavljanje pod kaj
a) abstr. kot ret. figura (= gr. ὑποτύπωσις): rerum, quasi gerantur, sub aspectum paene subiectio Ci. postavljanje pred oči, predočanje, kazanje; tako tudi: totius rei sub oculos subiectio Gell. ali samo sub oculos subiectio Q.; od tod abs. opis (opisovanje), popis (popisovanje), zapis (zapisovanje): per menstruas in subiectionibus rationes horarum erunt ex analemmatos describendae Vitr., ex quorum libris, si qui velit, subiectiones invenire poterit, dummodo sciat analemmatos descriptiones Vitr.
b) kontr. podlaga, osnova, podstava pri katapultu: subiectio foraminum xii, latitudinis et crassitudinis eiusdem, cuius minor columna illa Vitr.

2.
a) politična podreditev (pokoritev, podvrga, podvržba), politično podjarmljenje, ponižanje: hostium suorum Aug.
b) duševna podreditev (pokoritev, podvržba), ponižnost: mentium Ambr.

3. dostavek (dostavljanje), pristavek (pristavljanje), dodatek (dodajanje): rationis Corn.; od tod kot ret. figura
a) (= gr. ἀνϑυποφορά) nasprotni ugovor, protiugovor, zavrnitev (svojega lastnega) ugovora: Corn., Q.
b) pristavljena (dodana) razlaga: Corn.

4. podvržba = podtaknitev (podtikanje), nadomestitev (nadomeščanje), ponareditev (ponarejanje): testamentorum L.

substrát -uri n

1. spodnja plast

2. podlaga, osnova, substrat

substrato m

1. podlaga, osnova

2. biol. substrat, okolje, življenjska osnova

3. kem. substrat

substructure [sʌbstrʌ́kčə] samostalnik
arhitektura podzidje, temelj, substruktura
figurativno osnova, temelj

tēla -ae, f (nam. *tex-la iz texere)

1. tkanina: coepere virescere telae O., domus plena telarum Ci., telam texere Ter., detexere Pl., retexere Ci. raztkati, telam desinere Ter. nehati tkati, lanā ac telā victum quaeritans Ter., tenui telas discreverat auro V.; pesn.: antiquas exercet aranea telas O. kot pajek se ukvarja s staro umetnostjo tkanja; pren.: ea tela texitur Ci. tak naklep se snuje.

2. sinekdoha osnova, (o)snutek: stantes radio percurrere telas O., licia telae addere V. votek vtkati v osnovo, „zavotčiti“, tkati, tela iugo vincta est O.

3. meton. tkalsko motovilo, tkalo, statve: stamina barbaricā suspendit callida telā O.

tēma m (pl. -mi)

1. tema, predmet

2. lit., umet. osnovni motiv:
i temi floreali del liberty cvetni motivi secesijske umetnosti

3. šol. predmet šolskega spisa; spis

4. glasba tema

5. jezik osnova

6. hist. tema (vojaško upravno področje v bizantinski državi)

témă -e f

1. tema, predmet, motiv

2. (šolska) naloga

3. lingv. osnova, deblo

teméi -uri n

1. temelj, osnova

2. izhodišče

3. razlog, vzrok

témelj -a m (gr. thernelion) temelj, osnova, osnovica, podloga, podnožje, donji dio, deo zgrade: temelj stavbe, hiše; socialni -i družbe
socijalni temelji društva; do -a podreti
potpuno porušiti; položiti -e novi družbi

theme [ɵi:m] samostalnik
téma, predmet, snov, gradivo
ameriško šolska naloga, pismeni sestavek, esej; karakteristična rečenica (kake osebe)
glasba téma, motiv
jezikoslovje osnova, deblo, koren (besede)
zgodovina provinca v bizantinskem cesarstvu
radio glasbeni znak postaje ali posamezne oddaje

theme song karakteristična melodija, glavna melodija (operete itd.); glavna popevka (filma)

thème [tɛm] masculin téma, predmet, snov; musique motiv; naloga, (v šoli) prevod iz materinščine v tuj jezik; grammaire nespremenljivi del besede, osnova

thème oral, écrit ustni, pismeni prevod v tuj jezik
thème verbal glagolsko deblo
(familier) un fort en thème zelo dober učenec; péjoratif marljiv, a malo nadarjen učenec (v prevajanju v tuj jezik)
faire un thème latin napraviti prevod v latinščino

ubi consistam tujka latinsko m

1. izhodišče

2. ekst. osnova, temelj:
l'economia è l'ubi consistam del paese gospodarstvo je temelj dežele

vangēlo m

1. biblijsko blagovest; evangelij:
vangeli apocrifi, canonici apokrifni, kanonski evangeliji

2. ekst. evangelij (knjiga; del maše):
giurare qcs. sul vangelo priseči na evangelij

3. pren. osnovna načela (stranke, gibanja); ekst. osnova, osnovna ideja

4. pren. neizpodbitna resnica; evangelij

warp¹ [wɔ:p] samostalnik
navtika vlačilna vrv
geologija gost mulj (glen); zvijanje, ukrivljenje (lesa); izkrivljenje, popačenje; osnova (pri tkanju)

warp and woof osnova in votek (pri tkanju), figurativno prepletenost
warp frame vrsta stroja za klekljanje čipk
warp lace (bombažni) til
warp land agronomija preplavljeno ali z blatom pognojeno zemljišče

zanja ženski spol jarek, jama; gradbena jama; temelj; osnova; soteska

abrir las zanjas temelj položiti

zasnóva ž
1. zamisao, plan
2. osnova, dispozicija: dedna zasnova

Zettel², der, Technik Textilwesen osnova

база f baza, temelj, osnova; postaja, skladišče; centrala; oporišče

ба́за -и ж., báza -e ž., osnôva -e ž., podlága -e ž., oporíšče -a s.

• ба́за да́них podátkovna báza