-
ви́бачити -чу док., opravíčiti -im dov., oprostíti -ím dov.
-
ви́правдати -даю док., opravíčiti -im dov., upravíčiti -im dov., oprostíti -ím dov.
-
извинять, извинить oproščati, oprostiti; opravičevati;
-
оправдывать, оправдать opravičevati, opravičiti; oproščati (krivde), oprostiti;
он не оправдал нашей надежды ni izpolnil naših upov, prevarali smo se v njem;
-
освобождать, освободить osvobajati, osvoboditi; spustiti na svobodo; odpuščati, odpustiti (iz službe); opraščati, oprostiti (plačevanja)
-
проба́чити -чу док., oprostíti -ím dov.
-
прости́ти прощу́ док., oprostíti -ím dov., odpustíti -ím dov.
-
прощать, простить odpuščati, odpustiti, opraščati, oprostiti;
простите меня! oprostite mi!;
прощай(те)! zbogom!
-
acquit [əkwít] prehodni glagol (of, from)
plačati (dolg); osvoboditi, izpustiti, oprostiti tožbe
to acquit o.s. znebiti se, opraviti svojo dolžnost
to acquit o.s. of a promise izpolniti obljubo
to acquit o.s. well dobro se izkazati
-
decontrol [dí:kəntróul]
1. samostalnik
oprostitev od državnega nadzorstva
2. prehodni glagol
oprostiti od državnega nadzorstva; ukiniti omejitev hitrosti
-
défrayer [defrɛje] verbe transitif oprostiti stroškov (quelqu'un koga); biti edini ali glavni predmet; (figuré)
défrayer la conversation vzdrževati, skrbeti za pogovor
être défrayé de tout nobenih stroškov ne imeti, imeti vse prosto, zastonj
défrayer la compagnie zabavati družbo
se défrayer plačati zapitek
il a défrayé la chronique ces temps derniers zadnje čase je on glavni predmet kronike
-
démarrer [-mare] verbe intransitif, automobilisme startati, zagnati se z mesta; začeti delovati (funkcionirati); marine odpluti; odtrgati se od vrvi; verbe transitif odvezati, oprostiti od vrvi; automobilisme pognati v tek; odpremiti (vlak); figuré, familier začeti
démarrer de quelque chose opustiti kaj
se démarrer dvigniti sidro; odtrgati se; razvezati se (vozel)
la voiture démarra avto je odpeljal
ne pas démarrer de quelque chose ne se znebiti česa, ne se ločiti od česa
il ne veut pas démarrer de son projet noče opustiti svojega načrta
mon affaire commence à démarrer moja zadeva je prišla v tek
démarrer sa voiture pognati avto z mesta
démarrer un travail začeti delo
ça démarre lentement (figuré) počasi gre stvar naprej
-
déprendre*, se [deprɑ̃dr] osvoboditi se, oprostiti se, rešiti se
déprendre d'une personne, d'une habitude osvoboditi se, rešiti se neke osebe, navade
-
désengager [dezɑ̃gaže] verbe transitif oprostiti obveznosti
se désengager d'une obligation osvoboditi se obveznosti
-
disculpate [diskʌ́lpeit] prehodni glagol
opravičiti, krivde oprostiti
-
exculpate [ékskʌlpeit] prehodni glagol (from)
oprostiti krivde, opravičiti, razbremeniti
-
expiō -āre -āvī -ātum
1. kaj z grehom omadeževanega očistiti, greha oprostiti: Pers., Fl., metuo, te atque istos expiare ut possies Pl., expiandum forum esse ab illis sceleris vestigiis Ci., locum illum omnem expiastis Ci., nomen populi Romani expiare supplicio Ci. maščevati, mari omnia, quae violata sunt, expiari putantur Ci., religiones deorum expiare Ci., L., religionem aedium suarum expiare Ci. svojo hišo rešiti prekletstva, arma nondum expiatis uncta cruoribus H., filium expiare pecuniā publicā L.; occ. pokoro delati za … , pokoriti se za … , zadostiti za … , poravnati, popraviti: expiare errata Ci., scelus supplicio Ci., malam potentiam servili supplicio T., scelus H., L., virtute eorum expiato incommodo C., expiare legatorum iniurias L., dira detestatio nullā expiatur victimā H., poenas expiare H. pretrpeti kazen in se s tem oprostiti krivde, toda: tua scelera di in nostros milites expiaverunt Ci. bogovi so dali našim vojakom trpeti za …
2. (čudežna znamenja) s spravnimi darovi napraviti neškodljiva, zle posledice odvrniti (odvračati): quae di significent, quemadmodum ea expientur Ci., expiare prodigia L., vocem nocturnam L.
3. (bogove) spraviti, s spravnimi darovi pomiriti (umiriti): quibus (poenis) coniuratorum manes expiaretis Ci., Cereris numen supplicio expiare volebant Ci., deorum minas caede suorum expiari posse Iust.
4. utolažiti, utešiti, umiriti, zadovoljiti: ad expiandas cupiditates Ci., famem illam non expiaras Ci., expiare superioris aetatis exempla Saturnini atque Gracchorum casibus C., expiato suo dolore Hirt., expiatum est, quidquid ex foedere rupto irarum in nos caelestium fuit L., expiare errorem Plin. iun., cladem victoriis Iust.
-
innocenter [inɔsɑ̃te] verbe transitif spoznati za nekrivega, nedolžnega; oprostiti krivde
s'innocenter dokazati svojo nedolžnost, nekrivdo
-
let out
1. prehodni glagol
izpustiti, osvoboditi; pustiti koga uiti; izdati, izblebetati (skrivnost); podaljšati ali širiti (obleko); dati v najem
ameriško oprostiti koga nadaljne odgovornosti
2. neprehodni glagol
udariti s pestjo, tolči, napasti (at)
ameriško, pogovorno končati, prenehati
to let out at s.o. napasti koga (z udarci ali besedami)
to let out a reef popustiti pas (po obilni jedi)
-
líšiti lȋšīm
I.
1. odvzeti komu kaj: lišiti koga slobode, koga života, službe, imetka, baštine
2. oprostiti koga česa: lišiti koga svih obaveza, dužnosti
II. lišiti se
1. odreči se čemu, česa: lišiti se svojih prava, svojih zadovoljstava
2. znebiti se: lišiti se bijede, napasti