Franja

Zadetki iskanja

  • Wildgehege, das, ograda za živali
  • zare(e)ba [zərí:bə] samostalnik
    (v Sudanu) ograda za zaščito taborišča ali naselbine, zareba
  • živíca ž
    1. živica, živa ograda: bu̯kova živica
    2. položnica, mladica
    3. žilica na korijenu
    4. živa voda
  • živíka ž
    1. živica, živa ograda
    2. očenak, sadnica, sađenica
  • закол m ograda za ribe
  • kónjski (-a -o) adj.

    1. di cavallo, dei cavalli; cavallino, equino:
    konjska nozdrv frogia
    konjski hrbet, rep dorso, coda di cavallo
    konjski gnoj cavallino
    konjski prekupčevalec mercante di cavalli
    konjski šport ippica
    konjsko dirkališče ippodromo
    konjska odeja sago
    šport. konjska ograda paddock
    konjska oprava correggiame
    konjska oprema finimenti

    2. pejor. equino, da cavallo:
    konjski obraz una faccia equina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti kot konjska smrt essere magro come uno stecco, brutto come il diavolo
    biti zmeraj na cesti kot konjska figa essere sempre per strada, in giro
    fiz. konjska moč cavallo vapore
    zool. konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hyppobosca equina)
    šah. konjska končnica finale di cavalli
    bot. konjska kumina cumino dei prati, tedesco (Carum cervi)
    zool. konjska pijavka sanguisuga (Haemopis sanguisuga)
    zool. konjski zolj gastrofilo equino (Gastrophilus equi)
    zool. konjsko morsko kopito spondilo (Spondylus gaederopus)
    zool. konjska antilopa ippotrago (Hippotragus)
    bot. konjska meta mentastro (Mentha aquatica)
    konjska para rozza
    zool. konjska pijavka emopide
    vet. konjska smrkavost mal del verme
    konjska vprega pariglia
    bot. konjski česnik scordio (Teucrium scordium)
    konjski grah afaca, vetriolo (Lathyrus aphaca)
    zool. konjski jezik ippoglosso (Hippoglossus hippoglossus)
    hist. konjski oklep barda
    konjski pastir buttero
    konjski ščipalnik torcinaso
    vet. konjsko hrkanje corneggio
  • kozorog samostalnik
    1. (žival) ▸ kőszáli kecske
    ograda kozorogov ▸ kőszáli kecskék karámja
    lov na kozoroge ▸ kőszáli kecske vadászata
    Po strmih skalah se podijo kozorogi. ▸ A meredek sziklákon kőszáli kecskék kergetőznek.
    Povezane iztočnice: španski kozorog, pirenejski kozorog

    2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Bak [znamenje] [oseba]
    ambiciozen kozorog ▸ ambiciózus Bak
    kozorog po horoskopu ▸ a horoszkóp szerint Bak
    rojen v znamenju kozoroga ▸ Bak jegyében született
    Luna v Kozorogu ▸ Hold a Bakban
    Sonce v Kozorogu ▸ Nap a Bakban
    planeti v Kozorogu ▸ bolygók a Bakban
    Planeti v Kozorogu prinašajo dneve, polne zabave, veselja in avantur. ▸ A Bak csillagjegyben lévő bolygók szórakozásban, örömben és kalandokban teli napokat hoznak.
    v znamenju Kozoroga ▸ a Bak jegyében
    Ambicioznim kozorogom ne pride na misel, da bi si privoščili počitek. ▸ Az ambiciózus Bakok nem engedélyeznek maguknak pihenést.
    Po sončnem horoskopu ima Luno v znamenju Kozoroga. ▸ A naphoroszkóp szerint a Holdja a Bak jegyében van.
  • kúnčji rabbit(-)

    kúnčji brlog (rabbit) burrow
    kúnčja ograda, kúnčje lovišče (rabbit) warren
  • kúnec

    domači (divji) kunec conejo m doméstico (de monte)
    kunec samica coneja f
    mlad kunec gazapo m
    poskusni kunec conejillo m de India (tudi fig); cobaya f, cobayo m
    ograda za kunce conejera f, conejar m
    rejec kuncev conejero m
  • macellum n (prim. gr. μάκελλον ograja, obora; (mesni) trg, kar je izpos. iz hebr. miklā ovira, ograda, ograjen prostor) mesni, kuhinjski, zelenjavni trg: Pl., Ter., Varr., Ci.; meton. kar se na takem trgu prodaja, meso in drug živež: Plin.
  • ograj|a ženski spol (-e …)

    1. na stopniščih, mostovih, visokih mestih: das Geländer (mostna Brückengeländer, stopniščna Treppengeländer, Stiegengeländer, varovalna Schutzgeländer, vrvna Seilgeländer)
    stebriček v ograji der Geländerpfosten

    2. (plot) der Zaun (gradbiščna Bauzaun, lesena Holzzaun, lovska Wildzaun, iz desk Bretterzaun, pletena žična Maschendrahtzaun, protihrupna Lärmschutzzaun, snežna Fangzaun, vrtna Gartenzaun, za zaščito pred snegom Schneezaun, žična Drahtzaun)

    3. iz kolov, palisad: das Staket

    4. odbojna na cesti: die Leitplanke, Planke

    5. (zagraditev, ograda) die Einfriedigung, Einfriedung, Einzäunung

    6. (zidana ograja) die Mauer, Einfassungsmauer; (zidec, balustrada) die Brüstung

    7. pomorstvo die Reling
    |
    obdati z ograjo umgittern, umzäunen
    obdan z ograjo umzäunt, geländert
  • óvca ewe; sheep (sg in pl)

    čreda ovac a flock of sheep
    črna, garjava óvca (figurativno) a black sheep, a carrion crow among the eagles
    črna óvca v družini (figurativno) the black sheep of the family
    izgubljena óvca (figurativno) a lost sheep
    ograda za óvce sheepfold, (sheep) pen, sheepcote
    pašnik za óvce sheep's pasture
    rejec ovac sheep farmer, sheep breeder
    reja ovac sheep farming, sheep breeding
    striženje ovac sheepshearing
  • premíčen mobile, mouvant, meuble, remuable, déplaçable ; (tehnika) coulissant, à coulisse

    premični gredelj aileron moški spol, dérive ženski spol
    premični kotomer équerre ženski spol d'emboîtement
    premična ograda échalier moški spol
    premičen praznik fête ženski spol mobile
    premično sedalo siège moški spol pliant (ali relevable)
    premična streha (pri avtomobilu) toit moški spol amovible (ali ouvrant)
    premična tabla tableau moški spol noir à coulisse
    šteti k premičnemu premoženju (pravno) ameublir
  • protihrúpen (-pna -o) adj. antirumore:
    protihrupna ograja, ograda barriera antirumore
  • sarciō -īre, sarsī, sartum (nam. sarcsī, sarctum; prim. umbr. sarsite = sarcītē, gr. ἕρκος ograja, ograda, plot, okop, nasip itd., ὁρκάνη ograda, lat. sarcina, sartor)

    1. (po)krpati, (za)krpati, zaši(va)ti, popraviti (popravljati), v prejšnje stanje postaviti (postavljati), spraviti (spravljati), obnoviti (obnavljati): VARR., COL., MART. idr., sarcire est integrum facere P. F., sarcire funes veteres CA., aedes suas PL., vestimenta G., sarta tunica IUV., sarcire dolia quassa PLIN., rimas pedum PLIN. ali rupta intestina PLIN. (po)zdraviti, (za)celiti.

    2. Klas. le metaf. popraviti (popravljati), poravna(va)ti, zaménjati (zamenjávati, zamenjaváti), nadomestiti (nadomeščati): detrimentum C., incommodum virtute C., honore iniuriam CI., damna praedā L., ruinas generis lapsi (sc. apum) V., gratia male sarta H. slabo zaceljeno (= slabo obnovljeno) prijateljstvo. Večinoma pt. pf. sartus 3 kot adj. v običajni zvezi sartus et tectus, še pogosteje asind. sartus tectus (o poslopjih) „popravljen in pokrit“ = v dobrem stanju se nahajajoč (bivajoč), dobro ohranjen, dobro popravljen, znova postavljen (zgrajen, pokrit): aedem Castoris sartam tectam tradere CI., (sc. Chelidon) ... in his sartis tectis dominata est CI. ali in sartis tectis quo modo se gesserit CI. v (takih) stavbnih (stavbinskih, gradbenih) zadevah, sarta tecta exigere CI., L., DIG. nadzorovati stavbni položaj (stanje stavb), opera publica, quae locantur, ut integra praestentur, sarta tecta vocantur P. F.; z gen.: sarta tecta aedium sacrarum ... tueri CI. stavbni položaj, instaurare sarta tecta domūs ali templi VULG. hišo (svetišče) spraviti v dobro stanje; pren.: sarta tecta tua praecepta habui PL. sem imel v čislih, Curium sartum et tectum, ut aiunt ... conserves CI. EP. v dobrem stanju (položaju) = v dobrem zdravju, pri dobrem zdravju – Adv. sartē = integrē: P. F.
  • slon [ô] moški spol (-a …)

    1. živalstvo, zoologija der Elefant; samec: der Elefantenbulle
    afriški slon Afrikanischer Elefant (gozdni/ okroglouhi Rundohr-Elefant, der Rundohrige Waldelefant, stepski/veleuhi Großohr-Elefant, der Großohrige Steppenelefant)
    azijski slon Asiatischer Elefant (cejlonski Ceylonelefant, indijski Indischer Elefant, malajski Malaya-Elefant, sumatranski Sumatra-Elefant)
    ograda za slone das Elefantengehege
    zgradba za slone das Elefantenhaus

    2.
    morski slon der See-Elefant

    3. figurativno (neroda) das Trampeltier, der/das Trampel
    cel slon ein Elefantenbaby
    kot slon v trgovini s porcelanom wie ein Elefant im Porzellanladen
    narediti iz muhe slona aus einer Mücke einen Elefanten machen
    imeti kožo kot slon eine Elefentenhaut haben
  • vergō -ere, pf. versī (O.) (indoev. baza *u̯er-(e)g-, *u̯er-g̑h-,*u̯eregu̯- upogibati, sukati, vrteti, viti, ožiti, stiskati; prim. skr. vr̥ṇákti, várjati (on) obrača, suče, vrti, vr̥jináḥ ukrivljen, napačen, intrigantski, vr̥ṇṓti zagrnjen, pokrit, obdan, zavarovan, vr̥ajáḥ ograda, vr̥jánam dvorišče, lit. veržiù tkati, zadrgovati, stiskati, ožiti, let. werst obračati, vrteti, sl. vrzel, stvnem. wurgjan, wurgen = nem. würgen stiskati, daviti, stvnem. rȩnken, nem. verrenken, Ranke, Ränke, stvnem. ringan = nem. ringen)

    I. intr.

    1. nagniti (nagibati) se, nagnjen biti, (z)nižati (zniževati) se: tectum vergit in tectum inferioris porticūs Ci., omnibus eius (sc. terrae) partibus in medium vergentibus Ci., collis declivis ad flumen vergebat C., ab oppido declivis locus (reber) vergebat in longitudinem CCCC passuum C.

    2. occ. obrnjen biti kam, ležati, razprostirati se: Mel. idr., ad (in) meridiem L., in occidentem L., ad occidentem Cu., ad septemtriones C., ad solem cadentem V., angulus muri erat in planiorem vallem vergens L. je molel.

    3. metaf.
    a) časovno nagibati se, naklanjati se k čemu, bližati se čemu (poseb. koncu), pojemati, končevati se: Amm. idr., nox vergit ad lucem Cu., anni vergentes in senium Lucan., suam aetatem vergere T., vergente iam senectā T., vergente autumno T., vergente iam die Suet., T., vergens annis femina T. v leta idoča, starajoča se.
    b) (po mišljenju, duhu) nagniti (nagibati) se, nagnjen biti k čemu: si ad voluptates vergit Sen. ph.
    c) α) (po podobnih lastnostih, podobnem stanju) nagibati se k čemu, bližati se čemu, približati (približevati) se čemu: aegri vergentes in lethargum Plin. β) (o barvah) nagibati se, vleči kam, na kaj: color languidus in candidum vergens Plin., aes suo colore in iecinoris imaginem vergens Plin.
    d) biti obrnjen kam: nisi Bruti auxilium ad Italiam vergere quam ad Asiam maluissemus Ci.
    e) pripasti (pripadati) komu: Druso extincto illuc (njemu, tj. Tiberiju) cuncta vergere T.

    II. trans.

    1. vsuti (vsipati), usuti (usipati), vli(va)ti, uli(va)ti: in gelidos versit amoma sinus O., sibi venenum Lucr.; metaf.: spumantes mero paterae verguntur Cl.

    2. nagibati kam, med. nagibati se, obračati se, usmeriti (usmerjati) se: in terras … solis vergitur ardor Lucr., polus aversi calidus quā vergitur Austri Lucan.
  • žival1 ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija

    1. das Tier (čredna Herdentier, čudežna Wundertier, domača Haustier, globokomorska Tiefseetier, gozdna Waldtier, grbovna Wappentier, klavna Schlachttier, kopenska Landtier, koristna domača Nutztier, mala Kleintier, mitološka, bajeslovna, pravljična Fabeltier, nočna Dämmerungstier, Nachttier, plemenska Zuchttier, poskusna Versuchstier, prvotna Urtier, puščavska Wüstentier, strupena Gifttier, terarijska Terrarientier, tovorna Lasttier, udomačena Heimtier, vodna Wassertier, vprežna Zugtier, zajedalska Schmarotzertier, za ježo Reittier, z mladiči Elterntier)
    koristna/škodljiva žival agronomija in vrtnarstvo der Nützling/ der Schädling
    živalstvo, zoologija najdena mrtva/živa žival der Todfund/ der Lebendfund

    2. živalstvo, zoologija žival, ki …:
    diha der -atmer
    (s pljuči Lungenatmer, s škrgami Kiemenatmer, s kožo Hautatmer, s črevesom Darmatmer)
    golta plen cel der Schlinger
    koti žive mladiče der Lebendgebärer
    leže jajca der Eileger
    živi v/na … der -bewohner, das -tier
    (jamska Höhlentier, Höhlenbewohner, stepska Steppentier, Steppenbewohner, na kopnem Landbewohner)
    spi zimsko spanje der Winterschläfer
    žival s … krvjo der -blüter
    (mrzlokrvna Kaltblüter, z nestalno toplo krvjo Wechselblüter, Wechselwarmblüter, toplokrvna Warmblüter)

    3.
    religija žrtvena žival das Opfertier, das Tieropfer
    daritev/žrtvovanje živali das Tieropfer

    4.
    živali množina Tiere množina
    gospodarsko uporabne živali das Nutzvieh
    male domače živali das Kleinvieh, das Viehzeug
    kralj živali der König der Tiere

    5.
    … živali Tier-
    (kult der Tierkult, mučenje die Tierquälerei, ogled medicina die Tierschau, prevoz der Tiertransport, die Tierbeförderung, prijatelj der Tierfreund, proizvodnja/reja die Tierproduktion, reja die Tierhaltung, reja malih Kleintierhaltung, rejec der Tierhalter, rejec malih der Kleintierhalter, slikar der Tiermaler, slika das Tierbild, število na teritoriju der Tierbestand, zavarovanje die Tierversicherung)

    6.
    varstvo/zaščita živali der Tierschutz
    zakon o varstvu živali das Tierschutzgesetz
    varstveno področje za živali das Tierschutzgebiet
    aktivist za varstvo živali der Tierschützer
    društvo za varstvo živali der Tierschutzverein
    zavetišče za živali das Tierheim
    azil za živali das Tierasyl

    7.
    kužna bolezen živali die Viehseuche
    prisotnost živali/naseljenost z živalmi der Besatz, Tierbesatz
    lovstvo premija za odstrel škodljivih živali die Fangprämie
    škoda, ki so jo povzročile živali der Tierschaden
    ki ima rad živali tierliebend, tierlieb
    ljubezen do živali die Tierliebe
    parazit na živalih der Zooparasit
    poskus na živalih der Tierversuch
    knjiga o živalih das Tierbuch
    nauk o živalih die Tierkunde
    razširjanje po živalih die Zoochorie
    bogat z živalmi tierreich
    trgovina z živalmi die Tierhandlung, trgovanje: der Tierhandel
    klinika za živali die Tierklinik
    ograda za živali das Tiergehege, za divjad: das Wildgehege
    raj za živali figurativno das Tierparadies
  • žȉvičnī -ā -ō: -a ograda živa meja