Franja

impossibilitato agg. onemogočen; ki mu ni mogoče, ki ne more:
scusami, sono impossibilitato a venire oprosti, ne morem priti

impotēns (inpotēns) -entis, abl. -ī in -e, adv. impotenter

I.

1. nezmožen, nemočen, nevečen, slab: homo infans atque impotens Ci., valent, haec omnia ad salutem innocentium, ad opem impotentium Ci. slabotnežev.

2. z objektnim gen.: nezmožen vladati (krotiti) kaj, ki nima česa v oblasti (moči), ki ni gospodar česa: impotens sui Cu. ne gospodar samega sebe, animi Cu. nezmožen krotiti jezo, amoris T., irae L. nezmožen brzdati jezo; od tod pass.: elephanti impotentius … regi L. ki jih niso mogli več voditi.

— II. med. (z neizraženim zaimkom): brez oblasti nad seboj, ki ni gospodar samega sebe, nezmožen sebe vladati (krotiti), razbrzdan, vihrav, strasten, silovit, divji, brezmeren (brez mere), oblastiželjen, prevzeten, oblastljiv; o ljudeh: est ipse confidens, impotens Ci., advolabat … homo impotentissimus, ardens odio Ci., qui eum ferre potuissent impotentem, iracundum, contumeliosum? Ci., impotens militibus Iust. prevzeten, samosilen (tiranski) proti … , mea (amica) est impotens, procax Ter.; pesn. z inf.: quidlibet imp. sperare H. predrzno upajoča na kar koli; enalaga: nihil fecit impotenti animo Ci., quae est tam impotens inhumanitas? Ci., i. iniuria L., dominatio N., L., rabies L., impotentia mulierum iussa T., i. laetitia Ci., superstitio Cu.; adv.: impotenter regnare Auct. b. Alx., impotentissime facere Sen. ph.

— III. oba pomena združena: onemoglo besneč: monumentum, quod non aquilo impotens possit diruere H. pravzaprav „divji“, a obenem „onemogel“, zato, quod non possit diruere.

impresentabile agg. ki ga ni moč predložiti; ki ni za v javnost:
con questa acconciatura sono proprio impresentabile s to frizuro pa res ne morem pred ljudi

improcedibile agg. pravo ki ga ni mogoče sodno nadaljevati (proces, pregon)

improfessus (inprofessus) 3

1. act. ki se ni k čemu prijavil (oglasil): servus Icti., vel improfessi Suet. ne da bi izpovedali (židovstvo).

2. pass. pri carinskem uradu neprijavljen, nenaznanjen: quod quis per publicanos improfessum transtulerit, commissum sit Q.

imprōmptus (inprōmptus) 3 ki ni hitro pri roki, ne dovolj uren (čil): imprompto Arminio T. ker ni bil čil, linguā impromptus L. počasnega jezika.

improponibile agg. nepredložljiv, ki ga ni mogoče predlagati

impropre [ɛ̃prɔpr] adjectif neprimeren, neprikladen, nepripraven; nespodoben (à za); ki ni na mestu, pomensko neustrezen, napačen (beseda, izraz)

impubliable [ɛ̃pübliabl] adjectif ki ni za objavo, nepriobčljiv

inaccordabile agg.

1. ki ga ni moč izkazati:
favore inaccordabile usluga, ki je ni moč izkazati, storiti

2. glasba neuglasljiv

inaccusabile agg. redko neobtožljiv, ki ga ni mogoče obtožiti

in-adūlābilis -e nedostopen laskanju (prilizovanju) = ki mu ni moč laskati, ki se mu ni moč prilizniti (prilizovati): Gell.

inappellabel Recht ki nanj ni možna pritožba (na višjo instanco)

in-āscēnsus 3 (in [priv.], ascendere) kamor kdo (še) ni stopil: rostra inascensus superbiae principum locus Plin. iun. prostor, kamor ošabnost drugih cesarjev ni stopila (ki se ga je izogibala).

inascoltabile agg. ki ga ni moč poslušati

inattaccabile agg.

1. nezavzeten, neosvojljiv; odporen:
sostanza inattaccabile dall'acido snov, odporna proti kislini

2. pren. trden, ki ga ni moč ogroziti:
persona inattaccabile neoporečna oseba
posizione inattaccabile trden položaj

inattaquable [inatakabl] adjectif ki ga ni moči napasti; nedotakljiv; juridique nespodbiten, nesporen; technique odporen

inattaquable par les acides odporen proti kislinam
droit masculin inattaquable nedotakljiva pravica

incedibile agg. neprenosen, neodsvojljiv, ki ga ni moč odstopiti:
titoli incedibili neprenosni vrednostni papirji

in-cōgitābilis -e

1. act. nepremišljen, nespameten, nerazsoden, nerazumen, nepreudaren, neumen: Pl., Lact.

2. pass. česar si ni moč misliti, misli (umu) nedosežen, neumeven, nedoumen: Amm.

in-cōgitātus 3 (in [priv.], cōgitāre)

1. pass.
a) nepreudarjen, nepremišljen, neproučen: opus, alacritas Sen. ph.; subst. n. pl.: incogitata dicere Ap. brez priprave govoriti.
b) česar se ni moč misliti, misli nedosegljiv: supplicia Sen. tr.

2. act. ki ne premisli, nepremišljen, nepreudaren, lahkomiseln: animus Pl.