Franja

tóča hail, (zrno) hailstone; (sodra) sleet

tóča pada it is hailing (oziroma it hails)
nevihta s tóčo hailstorm
škoda po tóči damage done by hail
zavarovanje proti tóči insurance against (damage by) hail
udarci so padali kot tóča the blows fell (ali came) fast and thick
po tóči zvoniti (figurativno) to lock the stable door after the horse has bolted
po tóči zvoniti je prepozno (nima smisla) there's no use crying over spilt milk, it's no use trying to lock the stable door after the horse has bolted

tóča grêle ženski spol ; (zrno) grêlon moški spol

(figurativno) toča krogel (udarcev, zmerljivk) une grêle de balles (de coups, d'injures)
nevihta s točo orage moški spol accompagné de grêle
raketa (top) proti toči fusée ženski spol (canon moški spol) paragrêle
škoda po toči dommage moški spol causé par la grêle
zavarovanje proti toči assurance ženski spol contre la grêle
toča gre, pada il grêle, il tombe de la grêle
po toči uničen, opustošen ravagé (ali dévasté) par la grêle

tóča granizo m ; (debela) pedrisco m , piedra f ; fig granizada f , lluvia f

toča krogel granizada (ali lluvia) de balas
škoda po toči daño m causado por el granizo
nevihta s točo tormenta f con granizo
top (raketa) proti toči cañón m (cohete m) contra el granizo
zavarovanje (zavarovan) proti toči seguro m (asegurado) contra el granizo
toča pada graniza, está granizando, cae granizo
toča bo padala va a granizar
po toči uničen (opustošen) destruído (asolado) por el granizo

toplôten (-tna -o) adj. termico, calorico, calorifico; di calore; a caldo:
toplotna izolacija isolamento termico
teh. toplotna črpalka pompa di calore
toplotna gnetljivost termoplasticità
fiz. toplotna luminescenca termoluminescenza
toplotna konvekcija convezione termica
toplotna naprava apparecchiatura termica
meteor. toplotna nevihta temporale di calore
metal. toplotna obdelava lavorazione a caldo
toplotna odpornost refrattarietà
toplotna vrednost (goriva) grado termico
teh. toplotni ščit scudo termico
med. toplotni udar colpo di calore
fiz. toplotno sevanje radiazione termica
toplotno raztezanje termoelasticità
kem. toplotno trdenje termoindurimento
toplotno trdilo termoindurante

toplotn|i [ô] (-a, -o) Temperatur- (čut der Temperatursinn); Wärme-, Hitze- (ekvivalent fizika das Wärmeäquivalent, izmenjevalnik/prenosnik tehnika der Wärmetauscher, Wärmeaustauscher; končič anatomija der Wärmepunkt; most die Wärmebrücke, medicina omot die Wärmepackung, pol der Wärmepol, prevodnik der Wärmeleiter, regulator der Wärmeregler, (pogonski) stroj die Wärmekraftmaschine, števec der Wärmezähler, tok fizika der [Wärmefluß] Wärmefluss, der Wärmestrom, val die Wärmewelle, črpalka tehnika die Wärmepumpe, energija die Wärmeenergie, enota die Wärmeeinheit, izguba der Wärmeverlust, izolacija die Wärmeisolierung, die Wärmedämmung, kapaciteta fizika die Wärmekapazität, lastnost Wärmeeigenschaft, naprava das Wärmegerät, nevihta das Wärmegewitter, občutljivost die Wärmeempfindlichkeit, obdelava die Wärmebehandlung, obremenitev die Wärmebelastung, odpornost die Wärmebeständigkeit, Hitzebeständigkeit, regulacija tehnika, živalstvo, zoologija die Wärmeregulation, slika das Wärmebild, stopnja/stopinja der Wärmegrad, tehnika die Wärmetechnik, vrednost der Wärmewert, zaščita der Wärmeschutz, gospodarstvo die Wärmewirtschaft, ravnotežje der Wärmehaushalt, sevanje fizika die Wärmestrahlung)
toplotno stabilen hitzebeständig
toplotno občutljiv wärmeempfindlich
toplotno odporen wärmebeständig
toplotno prepusten wärmedurchlässig
toplotno prevoden wärmeleitfähig

ujéti to catch; to capture; to take (someone) prisoner; to seize

ujéti koga pri dejanju to catch someone red-handed (ali in the act)
ujéti v past to trap, arhaično to entrap
ujéti koga na laži to catch someone out in a lie
nevihta nas je ujela we were caught in a storm
noč me je ujela I was overtaken by night (ali darkness)
ujel sem ga za rokav I caught him by the sleeve
niti ene ribe ni ujel he did not catch a single fish
naša mačka je ujela dve miši our cat has caught two mice
biti ujet, ujeti se to be caught, to get caught
bil je ujet vojska he was taken prisoner
bil sem ujet med umikom I was taken prisoner during the retreat
tatu so ujeli the thief has been caught

usúti verser

usuti se se répandre, se décharger; (nevihta) éclater
toča se je usula la grêle se mit à tomber

usúti se

nevihta se usuje una tormenta se desencadena

violent, e [-lɑ̃, t] adjectif silovit, silen; nasilen, brutalen, besen; zelo močan, pretiran, čezmeren

homme masculin violent brutalen človek
mort féminin violente nasilna smrt
tempête féminin violente silovita, besna nevihta (neurje)
avoir de violents accès de fièvre imeti hude napade mrzlice; masculin nasilnež, brutalnež, jeznoritež

višína (-e) f

1. altezza; (nadmorska) altitudine; alto:
meriti višino česa misurare l'altezza di qcs.
koča je na višini 1500 m la baita è a un'altitudine di 1500 m

2. livello; ammontare; entità:
določiti višino davka stabilire l'ammontare dell'imposta
višina kazni l'entità della pena

3. knjiž. (vrh, vzpetina) altura; cima; quota:
gorske višine cime montuose

4. (stopnja, raven) livello:
obdržati kondicijo na ustrezni višini mantenere la forma fisica a un adeguato livello

5. muz. altezza:
višina tona altezza del tono

6. mat. altezza; vet.
plečna višina altezza delle spalle
teh. sesalna višina altezza di aspirazione
astr. geocentrična višina zvezde altezza geocentrica di un astro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. aer. letalo izgublja višino l'aereo perde quota
nevihta jih je zajela v višini Rta dobrega upanja la tempesta li investì all'altezza del Capo di Buona Speranza
geogr. absolutna (nadmorska), relativna višina altitudine assoluta, relativa (sul livello del mare)
šport. skok v višino salto in alto
tisk. višina knjižnega hrbta spalla
arhit. višina loka monta
grad. višina stopnice alzata

vročínski (-a -o) adj.

1. del caldo, di calore, canicolare:
med. vročinska kap colpo di calore
meteor. vročinski val ondata di caldo
vročinska nevihta temporale di calore
teh. vročinski ščit scudo termico

2. med. febbrile; piretico; della temperatura:
vročinsko stanje stato febbrile
vročinska krivulja curva della temperatura
vročinski bledež delirio

zadivjáti (-ám) perf.

1. scoppiare:
po dolgi suši je zadivjala strašna nevihta dopo una lunga siccità scoppiò un temporale da finimondo

2. andare su tutte le furie:
ko mu je sin priznal, da je denar zafural, je zadivjal quando il figlio confessò di aver sperperato i soldo montò su tutte le furie

3. lussureggiare (di pianta)

zarogovíliti (-im) perf.

1. gesticolare, sbracciarsi:
zarogovilil je z rokami in padel si sbracciò e quindi cadde

2. fare chiasso, strepitare:
nevihta je malo zarogovilila in se oddaljila il temporale, dopo aver strepitato per un po', si dileguò

3. arrabbiarsi, infuriarsi:
mir, drugače bo še zarogovilil calma, ragazzi, se no papà si arrabbia

βροντή, ἡ [Et. iz βρομτή, βρέμω] 1. grom; pl. grmenje, burja, nevihta. 2. ion. osuplost, omama.

ἐπι-πῑ́πτω 1. a) padem na τὸ πνεῦμα ἅγιον ἐπί τινα (τινι) NT, ἐπὶ τὸν τράχηλόν τινος oklenem se vratu, ἐπὶ τὸ στῆθος naslonim se na prsi NT; b) sovražno: navalim, udarim na koga, napadem τινί, ἔς τινα. 2. o nevihti, bolezni, nesreči itd.: nastopim, nastanem, pridrevim se, napadem, zgrabim, ἐπιπίπτω φερόμενος napadem koga kakor nevihta; φόβος ἐπέπεσεν ἐπ' αὐτόν strah ga je obšel, ἔκστασις ἐπέπεσεν ἐπ' αὐτόν zamaknil se je NT.

ζάλη, ἡ [Et. iz δjαλᾱ gl. δίνη] poet. kipenje, valovanje, pljuskanje valov, besen, ljut vihar, nevihta.

θύελλα, ἡ (θύω) vihar, vihra, piš, nevihta; pers. bog vetrov in viharjev.

λαῖλαψ, απος, ἡ ep. vihar, burja, nevihta, dež.

σκηπτός, ὁ (σκήπτω) 1. blisk, strela, vihar, piš, vihra, nevihta. 2. poet. nenadna nesreča.

φθάνω [fut. φθήσομαι, aor. ἔφθασα, ἔφθην (φθῶ, φθαίην, φθῆναι, φθᾱ́ς); pf. ἔφθακα; ep. aor. 2 φθῆν, ind. 3 sg. φθῆ, 3 pl. φθᾰ́ν, cj. 3 sg. φθήῃ in φθῇσι, φθήῃσι, 1 pl. φθέωμεν, 3 pl. φθέωσι, opt. 3 sg. φθαίη, φθαίησι, med. aor. pt. φθάμενος] 1. prehitim, pretečem koga τινά, preje (hitreje) pridem, prej (hitreje) naredim, izvršim kot kdo τινά, τί hitro naredim kaj, ἔς τι prihajam prej kam; s pt. prej, poprej, hitreje (nego), ἔφθασαν τὰ ἄκρα καταλαβόντες τοὺς πολεμίους zasedli so vrhove prej nego sovražniki; s πρίν; φθάσαι βουλόμενος πρὶν παθεῖν hoteč prehiteti, predno trpi škodo; φθάνω τινὰ ἀμειβόμενος odgovorim prej ko kdo, ἔφθησαν ἀνασπάσαντες potegnili so ladjo na suho prej (nego je nastopila nevihta), οὐκ ἔφθησαν ἐπισχεῖν niso mogli pravočasno zadržati; οὐκ ἂν φθάνοις λέγων povej vendar takoj (pač ne poveš ali ne boš povedal prezgodaj), οὐκ ἂν φθάνοιτε ἀκολουθοῦντες ali mi ne boste takoj sledili, sledite mi vendar takoj; οὐκ ἂν φθάνοιτε τὴν ταχίστην ὀπίσω ἀπαλλασσόμενοι odpravite se vendar kakor hitro mogoče; pt. φθάμενος poprej. 2. dohitim, dotečem, pridem, dospem ἐπί τινα, εἰς νόμον NT.