Franja

triviālis -e (trivium)

1. trojen, troj: germanitas Arn.

2. splošno dostopen, splošno znan, splošen, navaden, vsakdanji, preprost, prostaški, pouličen, triviálen: scientia Q., verba, ludii ex circo Suet., carmen Iuv.; adv. triviāliter navadno, v navadnem (vsakdanjem) življenju, preprosto, vsakdanje, triviálno: Don., trivialiter et populariter instituti infantes Arn.

umile

A) agg.

1. nizek; preprost, navaden; reven; beden:
un'umile casetta preprosta hišica
uomo di umili origini človek nizkega, preprostega rodu
eseguire i lavori più umili opravljati najnavadnejša dela

2. skromen

3. ponižen:
farsi tutto umile slabš. biti ponižen, klečeplaziti

B) m

1.
umili pl. preprosti, navadni ljudje

2. ponižnež

underbred [ʌndəbréd] pridevnik
slabo vzgojen; nefin; navaden; ne čiste pasme

uobìčājen -a -o navaden, v rabi; -ōst ž navada

usado (ob)rabljen; raben, v rabi; običajen, navaden; ponošen; antikvaričen (knjiga)

used [ju:st] pridevnik
(zlasti ponovno ali navadno) rabljen; (že) rabljen, nošen (obleka itd.)
zastarelo, ameriško navaden, običajen; navajen (to na)

I am used to working late vajen sem delati dolgo (pozno v noč)
to get used to navaditi se na

ūsitātus 3, adv. -ē (adj. pt. pf. glag. *ūsitāre, ki je dvojni frequ. glag. ūtī) splošno rabljen, navaden, v navadi bivajoč, običajen: C., H., Corn., Aug. idr., res, via, honos, vocabula Ci., quod usitatius esse coepit Q., utatur verbis quam usitatissimis Ci., homo, qui non hic usitatus saepe est Pl. ki ni bil pogosto tukaj; usitatum est z inf. ali ACI navada je taka, tako je v navadi, običaj je tak, navadno (običajno) je: Ci., Q.; usitate loqui Ci. ali usitate (usitatius) dicere Gell. (bolj) po splošni navadi; subst. n. pl. usitata (vsakdanje) contemnere Sen. ph.

usual [jú:žuəl]

1. pridevnik
običajen, navaden

as usual, šaljivo as per usual kot po navadi, kot običajno
it has become the usual thing with us to je postalo običajno pri nas
it is not usual for him to come so early ni (to) njegova navada, da bi prišel tako zgodaj
it is usual for shops to close at 7 o'clock trgovine se navadno zapirajo ob sedmih
the train is later than (is) usual vlak je prišel kasneje kot navadno

2. samostalnik
kar (kolikor) je običajno; običajna mera

how is life these days? -- The usual. (pogovorno) Kako je kaj? -- Kot običajno.

usuale agg. običajen, navaden; splošen

ūsuālis -e (ūsus)

1. namenjen za rabo (porabo, uporabo), uporabljiv, uporaben, rabljiv, raben, poraben: mancipia Dig.

2. navaden, običajen, ustaljen: Ambr., sermo Sid.; adv. ūsuāliter ponavadi, navadno, običajno: Cass.

ȕzuēlan -lna -o (lat. usualis) uzualen, navaden

vīlis -e, adv. vīliter

1. poceni, cenen (naspr. carus, pretiosus): Pl., Ter., Don., Amm. idr., vestis O., servulus Ci., frumentum vilius Ci., non minor voluptas percipitur ex vilissimis rebus quam ex pretiosissimis Ci.; v abl. abs. vīlī poceni: vili emere Pl., vendere Mart., viliori vendere ali distrahere Icti., vilissimo distrahere Icti.; adv.: vēnire vilius Pl., Macr., aedes in urbe vilius conducere (naje(ma)ti) Suet., vilissime constare Col., Plin.

2. metaf.
a) malovreden, majhno vrednost imajoč, ničen, ničvreden, lagoden, brez cene bivajoč, brez vrednosti bivajoč, podvrednosten, navaden, neznaten, nizek, ničev, podel, zaničljiv: Pl., Petr., Sil. idr., nihil tam vile neque tam vulgare est Ci., honor noster vobis vilior fuisset Ci., quorum tibi auctoritas est videlicet cara, vita vilissima Ci., si tanta clades vitam vilem non fecisset L., fidem, fortunam, pericula vilia habere S. ne ceniti, prezirati, inter vilia habere H. (pesn. poscis vilia rerum = viles res) H. lagodne reči, si … est tibi vile mori O. če ti … umreti ni nič, non vilis rex N. ne neimeniten (v novejših izdajah nobilis rex), cibus vilis H. navadna, domača hrana, vile potabis … Sabinum (sc. vinum) H. navadno, lahko, vilissima rerum aqua H. najnavadnejša, virtus … vilior algā est H., vilis Europe H. malopridna, zavržena, pretium non vile Mart., viliter semet ipsum colere Ap. malo, vilissime natus Eutr. prav nizkega rodu; n vīle adv. = malo, malce, neznatno, pičlo, borno, skromno: vile virentes rami Cl., vile facere = vilefacere: Stat.
b) pesn. v izobilju bivajoč (se nahajajoč), obilen, pogosten, zato tudi povsod naprodaj (kupen, kupljiv): phaselus V.

volgare

A) agg.

1. ljudski, domač (zlasti jezik):
nome volgare ljudsko ime

2.
era volgare naše štetje (po Kristusu)

3. pren. slabš. navaden, vsakdanji

4. prostaški, vulgaren

B) m jezik vulgarni jezik:
il volgare italiano, latino vulgarna italijanščina, latinščina
dire una cosa in buon volgare pren. povedati kaj odkrito, brez dlake na jeziku

vulgaire¹ [vülgɛr] adjectif navaden, vsakdanji, splošen, ljudski; prostaški, nizkoten

langue féminin vulgaire ljudski jezik
mot masculin vulgaire prostaška beseda
opinion féminin vulgaire splošno mnenje
plaisanterie féminin vulgaire robata šala

vulgar ljudski; vulgaren, prostaški; navaden, vsakdanji, trivialen; splošen, splošno znan

expresión vulgar prostaški (suruv) izraz
hombre vulgar poprečen človek, poprečnež
latín vulgar vulgarna latinščina
lengua vulgar ljudski jezik

vulgár -ă (-i, -e) adj.

1. poenostavljen, preprost, vsakdanji, navaden

2. prostaški, vulgaren

vulgāris (volgāris) -e, adv. vulgāriter (vulgus, volgus) pravzaprav prostaški, drhalski, od tod

1. navaden, običajen, vsakdanji, splošen, občen, splošno (obče) znan, preprost, vulgáren: hominum consuetudo, opinio Ci., liberalitas Ci. do vseh, commendatio Ci. ep., artes (opravila) Ci., nihil tam vile neque tam vulgare est Ci., exordium Corn., coetusque vulgaris … spernit H., verba, vocabula Q., cotidianus et vulgaris exitus Sen. ph., forma Plin., illa vulgaria: „quid agis?“ Plin. iun. tisti vsakdanji pokloni, vulgaria patrum consulta T.; vulgare est z inf. navadno (običajno) je, nekaj navadnega (običajnega) je: Plin.; kot adv.: Eccl., Aur. idr., vulgariter scribere Ci. ep., vulgariter eligere, dare Plin.; kot subst.
a) vulgārēs -ium, m navadni ljudje, navadno ljudstvo, prostaki: sicut vulgares dicunt Aug.
b) vulgāria -ium, n navadne stvari (reči), navadno: anteponantur … rara vulgaribus Ci., ieiunus raro stomachus vulgaria temnit H.

2. occ. (o vlačugah) javna, podla, malopridna: scortum Ci., puellae O. vlačuge, mulier Suet.

vulgō¹ (starejše volgō) -āre -āvī -ātum (vulgus, volgus) spraviti (spravljati) med ljudi, od tod

1. povsod (na vse strani) širiti, razširiti (razširjati), posplošiti (posploševati), vsem (vsakemu) narediti (delati) dostopno, podeliti (podeljevati), nakloniti (naklanjati), na vse (na vsakega) raztegniti (raztezati, raztegovati): vehicula vulgata usu Cu. v splošno navado (rabo) prišla, ministeriaque … ac contagio ipsa volgabant morbos L., cum consulatum vulgari viderent L., non vulgari modo cum infimis … summum imperium L., doni vulgari laudem L., Verginius rem non vulgabat L. ni razširjal = je omejeval; z dat.: quae navis umquam in flumine publico tam vulgata omnibus quam istius aetas Ci. v splošno rabo prepuščena (z namigom na pomen, naveden spodaj pod št. 2.); o spisih = objaviti (objavljati), izda(ja)ti, priobčiti (priobčati, priobčevati): vulgare librum Q., quos libros … redemisse se dicit vulgandosque curasse nomine auctoris Suet., carmina incertis auctoribus vulgata T., nondum vulgata … carmina Mart., editio vulgata Hier. Vulgata (Hieronimov latinski prevod Sv. pisma, ki so ga potrdile najvišje cerkvene oblasti); na vprašanje kam? z in z acc.: in vulgum vulgat Varr. ap. Non., munus vulgatum ab civibus abisse in socios L., vulgatique contactu in homines morbi L., contagium morbi etiam in alios vulgatum est Cu.; pren.: vitiorum commercium vulgavere in exteras gentes Cu., cum orta licentia a paucis … in omnes se repente vulgasset Cu., quae (sc. commissa) volgata in omnem exercitum L. ko bi … okužili vso vojsko; redko s per: non quod ego volgari facinus per omnes velim L. da se raztegne na vse; med.: vulgari cum privatis L. družiti (pajdašiti) se z vsakim zasebnikom.

2. occ. (v obscenem pomenu) vsem (vsakemu) prepustiti (prepuščati) v uporabo, da(ja)ti, vsem ali splošno dopustiti (dopuščati), (vsem) nastaviti (nastavljati): ut ferarum prope ritu vulgentur concubitus plebis patrumque L., corpus pretio vulgare Aur.

3. razglasiti (razglašati), oglasiti (oglašati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), objaviti (objavljati), v pass. razglasiti (razglašati) se, razširiti (razširjati) se, razvedeti se ipd.: quia sic te volgo volgem Pl., vulgare famam interfecti regis L., acta Cu. raznesti, izblebetati, obductum verbis volgare dolorem V., ita famā Persae vulgaverant Cu., haec atque talia vulgantibus T., nonne hoc vestra voce vulgatum est? Ci., quae volgata sermonibus erant L., vulgatur deinde rumor duas deesse tabulas L., rumor temere vulgatus Cu.; z ACI: idoneis auctoribus fama vulgavit Alexandrum cum omnibus copiis, quamcumque ipse adisset regionem, petiturum Cu., fabulam, quae obiectum leoni a rege Lysimachum temere vulgavit, … ortam esse crediderim Cu., volgatumque (sc. est) per omnes ordines Quinctium esse L.

4. nadeti ime, poimenovati: Bosporon hinc veteres errantis nomine divae vulgavere Val. Fl. — Od tod adj. pt. pf. vulgātus (volgātus) 3

1. splošen, navaden, običajen: vulgatissimos sensus verbis … prosequi Q.

2. occ. (v obscenem pomenu) vsem (vsakemu) (pre)puščen v uporabo, vsakemu dostopen, vsakemu nastavljen, javen, podel: ex vulgato corpore genitus L., sunt, qui Larentiam vulgato corpore lupam … vocatam putent L., vulgatissimae meretrices Suet.

3. razglašen, raznesèn, razširjen, splošno (obče) znan: vulgati pastoris amores O., bellaque iam famā totum volgata per orbem V., vulgatior fama est ludibrio fratris Remum novos transiluisse muros L., non ante vulgatas per artis H., vulgata fabula, vulgati supra commercia mundi Lucan., propter vulgatam falso de me opinionem Q. — Adv. komp. vulgātius bolj razglašeno, bolj razširjeno: haec augente vulgatius fama Amm.

waif [wéif]

1. samostalnik
pravno odvrženo ukradeno blago; stvar brez lastnika, brez gospodarja; (od morja) naplavljen predmet; odvržen predmet; (domača) žival, ki se je izgubila, je zašla; zapuščena oseba, zlasti otrok; brezdomec, sirotek, najdenček

waifs and strays odpadki, ostanki; zapuščeni otroci, brezdomci, potepini, ptički brez gnezda

2. pridevnik
klateški, potepuški, nenastanjen; navaden, v rabi

wonted [wóuntid] pridevnik
(na)vajen; običajen, navaden
ameriško privajen, vživet (to v)