Franja

impegnare

A) v. tr. (pres. impegno)

1. (intraprendere) zastaviti, zastavljati (tudi pren.), začeti

2. (prenotare) rezervirati; zavezati:
impegnare una camera d'albergo rezervirati hotelsko sobo

3. (noleggiare) najeti, najemati

4. voj. poslati, pošiljati v boj:
impegnare il combattimento začeti boj
impegnare il portiere šport ostro napadati

B) ➞ impegnarsi v. rifl. (pres. mi impegno)

1. obvezati se:
mi impegno a saldare il debito entro un mese obvežem se, da bom poravnal dolg v enem mesecu

2. lotiti, angažirati se:
impegnarsi a fondo lotiti se česa s srcem in dušo

3. zadolžiti, zadolževati se

in-gruō -ere -gruī (prim. ruo) navaliti, planiti na koga, napasti (napadati) ga: Pl., Plin., Fl., ingruit Aeneas Italis V., ingruentes accusatores T., hostis, Hannibal, catervae T.; metaf. napasti (napadati), nastopiti (nastopati), nasta(ja)ti, pritisniti (pritiskati), prignati se, pridreviti, pridrveti: Plin., ingruere morbi in remiges coeperunt L. bolezni so jih pričele napadati, horror armorum V., ingruit ferreus imber V. se je vsula, tela T., bellum, dominatio, invidia, necessitas, nox T., fatum, periculum T., ingruens vis fortunae L., hostile quid, si quid subitum ingrueret T., nec ubique tarde (pozno), nec celeriter aestas ingruit Col., luctifer annus Val. Fl., maior vis eloquentiae Q., umbra vitibus V.

īn-siliō -īre (stlat. īnsuliō) -siluī (in [praep.], suliō)

1. intr. skočiti (skakati) v (na) kaj: superque tignum turba (ranarum) insilit Ph., in equum L., Cu., milites in phalanges insiliebant C., huc i. O., in scapham Pl., palmes in iugum insilit Plin.; pesn. z dat.: insiluit arboris ramis O., (unda) puppi insilit O., tergo i. O.; metaf.: metuo, ne hodie maximum in malum cruciatumque insuliamus Pl. da priplešemo (pridemo) v največo nesrečo in muko, in nostram religionem protervissime i. Aug. „naskakovati“ = napadati, zaganjati se v …

2. trans. skočiti (skakati) v (na) kaj: (Empedocles) Aetnam insiluit H., i. undas O., equum S. fr., equos Ap., tauros Suet., puppim Lucan., quinqueremem Iust.; abs.: leo insilit saltu Plin. napada v skoku, insilibat (gl. spodaj opombo), obturbabat Gell., canes circumfusi insiliunt Ap.; occ. zaskočiti (zaskakovati) z namenom plemenitve, naskočiti (naskakovati) ob parjenju: admitti ad tigres bestias, a quibus insiliri et nasci … canes acerrimos Isid.

Opomba: Pf. īnsilīvī: L., Vulg.; sinkop. impf. īnsilībat: Gell.

iugulum -ī, n (demin. k iugum) pravzaprav ključnica (kost, ki veže ramo in prsi): Cels., uni homini iugula et humeri, ceteris armi Plin.; potem votlina nad ključnico ob grlu, grlo: iugula concava Ci., iugulum dare Ci. ali porrigere H. ali offerre T. nastaviti grlo = dati se usmrtiti, ferrum iugulo condere O., iugulum resolvere O. prerezati, perfodere T., iugulum petere Ci. v grlo meriti = hoteti koga zaklati, demittere gladium in iugulum Pl., pedem conferre et iugulum petere et sanguinem mittere Q., per iugulum sinistrum capulo tenus gladium totum alicui demergere Ap.; pren.: iugulum causae Plin. iun. glavna točka, glavni dokaz, iugulum petere Q. glavno stvar napadati. — Redkejša soobl. iugulus -ī, m: Acc. fr., Sen. ph., Iuv., Lucan., Stat., Q. (Decl.), Stat., Arn., Fl.

jalovo prislov
(brez pozitivnega rezultata) ▸ meddően, meddő módonPoskus se je končal jalovo, kajti niti v poznih letih ji ni uspelo prebiti njegovega ščita. ▸ kontrastivno zanimivo A kísérlete meddő véget ért, mivel öregkorára sem sikerült áttörnie a maga köré vont pajzsot.
Do konca polčasa so gostje igrali previdno in pametno, domači pa so jalovo napadali. ▸ A félidő végéig a vendégek óvatosan és okosan játszottak, miközben a hazai csapat meddő támadásokat vezetett.
Sopomenke: brezuspešno, zaman

kàmēnje s kamenje: gristi kamenje težko, bedno živeti; bacati, dizati na koga drvlje i kamenje silovito napadati koga, ihtavo napadati koga

mucchio¹ m (pl. -chi) kup, kopica (tudi pren.):
mucchio di gente množica
mucchio di uccelli jata ptičev
mettere tutti in un mucchio pren. metati vse v en koš
a mucchi na kupe
avere un mucchio di soldi imeti kup denarja
sparare nel mucchio pren. napadati vse brez razlike

mŭger ali mūger (prim. stvnem. *mūhhāri, mūhh(e)o rokovnjač, cestni razbojnik, mūhhōn prežati (na koga), zalezovati, skrivaj napadati) ponarejevalec = goljufiv kockar: muger dici solet a Castrensium hominibus quasi mucosus is, qui talis male ludit Fest.

napásti (-pádem) perf. glej napadati | napasti

ob-trectō -āre -āvī -ātum (ob in tractāre)

1. intr. „na nasprotno stran vleči“ (ob isti vrvi), iz zavisti nasproti delati, nasprotovati, biti nasprotnik, upirati se, kljubovati komu, čemu: obtrectarunt inter se N. so bili nasprotniki; z dat.: Col., Suet. idr., huic legi obtrectant Ci., obtrectatum est Sabinio Ci.

2. trans. poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, prikrajš(ev)ati: Plin. idr., invicem se obtrectaverunt T., curam Ph. napadati, libellum Ph., eorum poemata Gell., deorum numen (mogočnost) Val. Max., laudes eius obtrectare voluit L. (v tem pomenu tudi laudibus L.); abs.: ne aut obstare aut obtrectare videretur Suet., obtrectandi causā Ci., obtrectantis est Ci., invidia obtrectans Sil.; brezos.: si obtrectabitur Ci. ep.

òtrov m strup: bojni -i; bakterijski, biljni, fisioni, kontaktni otrov; otrov za štakore, za pacove; na to -a možete uzeti to je čista resnica; sipati otrov na koga, protiv koga hudobno napadati koga

pālus¹ -ī, m (*pag-slos: pangere, pacisci)

1. kol: Varr., Tib., Vitr. idr., figere palum in parietem Pl., ad palum adligati Ci., palo suspendere aliquid O.

2. kot voj. t.t. kol, predstavljajoč nasprotnika, ki ga je moral mladi vojak napadati, ko se je uril za boj; od tod pren.: exerceamur ad palum Sen. ph. bodimo pripravljeni na napade usode.

3. metaf. moško spolovilo: ruber porrectus ab inguine palus H. — Soobl. pālum -ī, n: Varr.

Pelle, die, (-, -n) koža, lupina, olupek; jemandem auf der Pelle liegen/sitzen čepeti za vratom, pestiti; auf die Pelle rücken nadlegovati, napadati; aus der Pelle fahren skočiti iz kože

pelo m

1. dlaka, kocina:
i peli della barba kocine na bradi
andare a pelo biti po želji
avere il pelo al cuore biti brezsrčen, neusmiljen
cavalcare a pelo jezditi brez sedla
cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu, dlakocepiti
di primo pelo pren. golobrad, mlečnozob
fare il pelo e il contropelo (a) pren. koga opravljati, neusmiljeno napadati
lasciarci il pelo pren. kaj drago plačati
levare il pelo (a) koga pošteno našeškati, okregati
lisciare il pelo (a) komu se prilizovati, laskati; koga pošteno prebunkati
non avere peli sulla lingua pren. biti brez dlake na jeziku
non torcere un pelo a qcn. pren. ne skriviti komu lasu

2. tekstil odstrižki (svileni, volneni)
cotone in pelo mikan bombaž

3. puh

4. krzno

5. površina:
il pelo dell'acqua površina vode

6. (tenka) razpoka

7. pren. las:
c'è mancato un pelo che cadessi za las je manjkalo, pa bi padel
essere a un pelo da biti na tem, da
PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, a narave nikdar

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

piétiner [pjetine] verbe intransitif cepetati (od nestrpnosti)

piétiner sur place cepetati na mestu; ne priti naprej; verbe transitif (po)teptati; figuré ne spoštovati, grdó ravnati s kom
piétiner de colère cepetati od jeze
les discussions piétinent diskusije se ne premaknejo naprej
piétiner les plates-bandes du jardin poteptati gredice na vrtu
piétiner un cadavre (figuré) obrekovati, napadati koga pu njegovi smrti, blatiti njegov spomin

pound⁴ [páund]

1. prehodni glagol
tolči, raztolči, zdrobiti, razdrobiti; butati, bobnati, razbijati (s pestmi); zabijati, močno udarjati

2. neprehodni glagol
razbijati (tudi srce), bobnati; vleči noge za seboj (zlasti along)
klecati (kolena)

ameriško, sleng to pound the ear spati
to pound into s.o. vbijati komu kaj v glavo
to pound away at delati z vso vnemo; napadati, kritizirati

pourfendre* [-fɑ̃drə] verbe transitif presekati (s sabljo, z mečem); posekati, razsekati

pourfendre des abus, des adversaires ostro napadati zlorabe, nasprotnike

press² [pres]

1. prehodni glagol
stiskati, stisniti; pritisniti, pritiskati, tlačiti (tudi figurativno)
iztisniti, izžeti (sadje, sok); likati, polikati; stisniti skupaj, pritisniti naprej, stran; goniti, priganjati, ne dati miru, prisiliti, izsiliti, pritiskati na koga; vsiliti komu kaj; dati čemu poudarek, ostati, vztrajati (pri svojem mnenju); moledovati (for za)

2. neprehodni glagol
stiskati se, prerivati se, gnesti se, vsiljevati se, biti nujen

to press the button pritisniti na zvonec, dati znak za začetek dela; figurativno napraviti odločilen korak
to press an attack trdovratno napadati
to press home an argument trdovratno dokazovati
to press one's point trdovratno vztrajati pri svojem mnenju
to be pressed for money (time) biti v denarni (časovni) stiski
to press s.o. for money pritiskati na koga za denar
to press s.th. on s.o. vsiljevati komu kaj
to press into service zaposliti koga (zlasti proti volji)
hard pressed v stiski, v težkem položaju
time presses čas priganja

retranchement [rətrɑ̃šmɑ̃] masculin zmanjšanje, omejitev, ukinitev; črtanje; vieilli odrezanje (du bois superflu odvečnega lesa); militaire okop; obrambno sredstvo

attaquer, poursuivre quelqu'un dans ses (derniers) retranchements silovito koga napadati, figuré ob zid ga pritisniti, skušati streti njegov odpor