Franja

necesario potreben, nepogrešljiv, nujen

lo estrictamente necesario toliko, kot je nujno potrebno
creer, considerar necesario imeti za potrebno (umestno)
hacerse necesario potreben postati

necesidad ženski spol potreba, nuja, sila; pomanjkanje, stiska

en caso de necesidad v primeru potrebe
es de necesidad absoluta nujno je potrebno
según la necesidad po potrebi
tener necesidad (de) potrebovati
hacer de (la) necesidad virtud iz sile vrlino napraviti
eso me pone en la necesidad de to me sili, da ...
por necesidad po sili
verse en la necesidad de videti se prisiljenega, da ...
la necesidad carece de ley sila kola lomi
la necesidad hace maestro sila napravi človeka iznajdljivega
hacer sus necesidades opraviti svojo potrebo

nécessaire [nesesɛr] adjectif potreben, nujen, neizogiben; masculin najpotrebnejše (za življenje), (potovalni itd.) neseser; potrebno orodje; posoda (za kavo, čaj, taborjenje)

nécessaire de couture pribor za šivanje
nécessaire de voyage, de toilette potovalni, toaletni neseser
c'est un mal nécessaire to je potrebno zlo
faire le nécessaire napraviti potrebno, delati se važnega
manquer du nécessaire biti brez najnujnejšega (za življenje)
se rendre nécessaire biti (nujno) potreben
cela n'est pas nécessaire to ni potrebno, gre tudi brez tega
il est nécessaire que ... potrebno je, da ...
il n'est pas nécessaire que vous sachiez tout ni vam treba vsega vedeti

necessario

A) agg. (m pl. -ri)

1. potreben, nujen; ekst. gotov, neizogiben:
conseguenza necessaria nujna, neizogibna posledica
non è necessario ni treba, ni potrebno

2. pravo nujen:
erede necessario nujni dedič

B) m potrebno:
lo stretto necessario kar je nujno potrebno
non avere il necessario ne imeti od česa živeti

necessary¹ [nésisəri] pridevnik
nujen, neizogiben, potreben, obvezen (for, to za)

a necessary evil nujno zlo
arhaično necessary house stranišče

necessitas -ātis, gen. pl. nav. -um, pa tudi -ium, f (necesse)

I.

1. ne(iz)ogibnost, neizbežnost, neobhodnost, nujnost, nuja, nepogrešljivost, potrebnost, potreba: quae necessitas eum premebat? Ci., Miloni non solum causa fuit exeundi, sed etiam necessitas Ci., necessitatis crimen, non voluntatis Ci., necessitate coactus Ci. ali adductus C. po potrebi primoran, prisiljen, affere ali imponere alicui necessitatem alicuius rei ali aliquid faciendi Ci. primorati ali (pri)siliti koga k čemu (da kaj stori), necessitatem persuadendi adhibere Ci. nujno, povsem prepričati, obvenit alicui necessitas alicuius rei Ci. komu se naloži kakšna dolžnost, obveže (obvezuje) se kdo na kaj (da kaj stori), nec sibi ullius rei necessitatem iniungebat, quin … Auct. b. Alx. ne da bi jemal v poštev še kaj sicer potrebnega, necessitati parēre ali servire Ci. vda(ja)ti se v neizogibno(st), maiores necessitates L. nujnejši (močnejši) vzroki, aemulatio pro necessitate erat T.; occ. potrebnost = ne(iz)ogibnost, neubranljivost, neodvrnljivost, neodvrnljiva ureditev, nespremenljiv red, nespremenljivost, usoda, usojenost, neizogibna, naravna posledica, nuja: fatum affert vim necessitatis Ci. naravno potrebo, naravno nujo, necessitate Ci. naravno, humana consilia necessitate divinā esse superata Ci. usoda, quae vis ac necessitas appellanda esset L.; evfem.: extrema, suprema ali ultima n. T. smrt; pooseb. Necessitās -ātis, f (= gr. Ἀνάγκη) Nuja, Usoda: te semper anteit saeva Necessitas H.

2. sila, nuja, potreba, nujnost = nujne okoliščine ali razmere, prisila (teža, pritisk) razmer, težek položaj: n. temporis C. nuja = okoliščine, težak položaj, težke razmere (prim.: „časov sile“ Prešeren), n. rei N. huda teža okoliščin, težke okoliščine, necessitate coactus N. pod prisilo razmer, ad necessitatem compelli N. primoran biti, ludicro Iuven[ali]um sub Nerone velut ex necessitate, mox sponte mimos actitavit, scite magis quam probe T. primoran, prisiljen, expressit hoc patribus necessitas L.; tudi v pl.: indicare populo necessitates L. hudo nujo (stisko) pokazati (predstaviti); preg.: facere de necessitate virtutem Hier. silo v dobro obrniti (obračati).

3. sila = prisila: in tanta necessitate (na natezalnici) alienos protegere T., n. gaudendi Plin. iun. prisiljeno veselje. Od tod tudi = prisilno sredstvo, sredstvo prisile: Pl.

4. potreba, potrebnost, nujnost, sila: ipsi naturae ac necessitati negare Ci., aedificia ad necessitatem constituta Hirt. za primer sile (nuje).

5. sila = potreba, pomanjkanje, nadloga, stiska, revščina, beda, trpljenje, težava: T., senatui iustas necessitatum causas probare Suet., famem et ceteras necessitates … tantopere tolerabant, ut … Suet., tanta calamitatium necessitas fuit, ut … Iust.

6. konkr. necessitates
a) potrebe, interesi, koristi: Ci., id bellum se suscepisse non suarum necessitatium, sed communis libertatis causā demonstrat C. ne zaradi lastnih interesov, ne v svoj prid, ad obsidionis necessitates C. za potrebe pri obleganju.
b) potrebni (nujni) izdatki, stroški, potrebne dajatve in priprave, (državna) bremena, ki jih je treba prevzeti: necessitates propositae sunt ad eas res parandas Ci., tributa aut vectigalia et necessitates ac largitiones T. —

II. metaf. tesna zveza (prvotni, posredovalni pomen, ki veže pojma necessitas in necessitudo, gl. necessitūdō) =

1. vezna sila, povezovalna moč, zavezna moč, povezanost, obveza, obveznost: magnam vim, magnam necessitatem, magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis Ci., necessitas ac religio L., necessitas virtutem auget Fl.

2. (redko) sorodstvena vez, sorodstvo, prijateljstvo, tovarištvo, zaščitništvo: C. ap. Gell., Gell., si nostram in accusatione sua necessitatem (v novejših izdajah: necessitudinem) familiaritatemque violasset Ci., maiores sibi necessitates parare Hirt.

necessity [nisésiti] samostalnik
potreba, sila, nuja
(tudi množina) pomanjkanje

to bow to necessity ukloniti se sili
necessity knows no laws sila kola lomi
to make a virtue of necessity napraviti od nuje vrlino; hvaliti se s čim, kar smo morali storiti
necessity is the mother of invention v sili je človek iznajdljiv
of necessity nujno, neizbežno
under the necessity (of doing s.th.) prisiljen (kaj narediti)

need¹ [ni:d] samostalnik
potreba, sila nuja (of, for po)
pomanjkanje (of, for česa)

to be (ali stand) in need of s.th.; ali to have need of s.th. nujno kaj potrebovati
to be in need biti v stiski
if need be; ali if need arise; ali in case of need če je potrebno, v sili
to do one's needs opraviti potrebo
I had need remember moral bi si zapomniti
to have no need to do s.th. ne čutiti potrebe kaj narediti
there is no need for you to come ni ti treba priti
a friend in need is a friend indeed v sili spoznaš pravega prijatelja
to fail s.o. in his need pustiti koga na cedilu
to feel the need of (ali for) s.th. pogrešati kaj

nötig potreben, nötig sein : ist (nicht) nötig je/ni potreben, je/ni treba; Achtung: dolžen; etwas nötig brauchen/nötig haben potrebovati; bitter nötig haben nujno potrebovati; nicht nötig haben : ich habe ... ni mi treba; nötig müssen morati na potrebo/na stran

notwendig potreben, nujen; notwendige Bedingung Mathematik potreben pogoj; notwendiges Übel nujno zlo

nuj|en¹ (-na, -no)

1. (potreben) notwendig, nötig, erforderlich
biti nujen eine Notwendigkeit sein

2. (neizbežen) notwendig
naravno nujen naturnotwendig
nujno zlo ein notwendiges Übel

3. (prisiljujoč) sklep: zwingend

4. (nezaustavljiv) zwangsläufig; (brezpogojen) unbedingt; (neogiben) unweigerlich

5. (v nuji) Not- (operacija die Notoperation, poseg der Noteingriff, sprejem die Notaufnahme)
izvesti nujno operacijo notoperieren
posebno nujen pogovor das Notgespräch
telefon za nujne primere der Notrufmelder
nujen primer der Notfall
posebno nujen Notfall-
(situacija die Notfallsituation)

nújen nécessaire, indispensable; urgent, pressant

nujna potreba besoin moški spol urgent, nécessité urgente
nujna prošnja prière ženski spol instante
nujna zadeva affaire pressante
nujno je (mudi se) c'est urgent (ali pressé)

nújen (-jna -o) adj.

1. necessario, urgente, pressante:
nujna potreba bisogno urgente
nujen telefonski poziv chiamata telefonica urgente
imeti nujne opravke avere impegni urgenti

2. inevitabile, ineluttabile:
v takih razmerah je poraz nujen in queste condizioni la sconfitta è inevitabile

3. indispensabile, essenziale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
filoz. nujna lastnost qualità necessaria
med. nujna zdravniška pomoč urgenza
jur. nujni dedič erede legittimo, necessario; legittimario
jur. nujni delež legittima
nujno pismo raccomandata espresso

nújen urgente; apremiante; indispensable

nujno pismo carta f urgente
nujna potreba necesidad f apremiante
nujna prošnja petición f perentoria
nujne zadeve urgencias f pl
nujno je (mudi se) es urgente, es de urgencia
nujno je potrebno es de absoluta necesidad
nujno potrebovati kaj tener necesidad urgente de a/c

nūndinus 3 (sinkop. iz *noven- (= novem) + *dinom (prim. skr. -dínam, sl. dan) dan) „kar je (pride, se zgodi) devetega dne“ (po rim. štetju, po našem = osmega dne), k devetim dnem sodeč, devetdneven. Le kot subst.

I. Nūndina -ae, f (sc. dea) Nundína, boginja in predstojnica očiščevanja, ki se je opravljalo pri dečkih devetega, pri deklicah pa sedmega dne po rojstvu: Macr. —

II. nundinae -arum, f (sc. feriae)

1. sejemski (semanji, tržni) dan, tedenski sejem (semenj), vsak deveti, po naše vsak osmi dan. Na ta dan so prihajali kmetje v mesto prodajat in kupovat, poleg tega pa so se seznanili z raznimi javnimi (državnimi) zadevami, zlasti zakonskimi predlogi, napovedi volitev, sodnih obravnav idr.; v ta namen so morale biti vse take napovedi ob treh sejemskih dneh javno razglašene; gl. spodaj trīnum nūndinum): nundinarum paneguris Ci. ep., in trinis nundinis Plin., trinis nundinis continuis Gell. ob treh zaporednih semanjih dneh, tertiis nundinis Gell., ius nundinarum in privata praedia a consulibus petit Suet. pravico prodajanja; nundinae tudi = šolske počitnice: hi pusilli pigri, qui expectant nundinas, ut magister dimittat lusum Varr.

2. meton.
a) trg, tržišče, sejem, semenj: illi Capuam nundinas rusticorum … esse voluerunt Ci., nundinas obire L. hoditi po sejmih (semnjih) (zaradi nabiranja volilnih glasov), nundinarum conventus Col., instituere in agris suis nundinas Plin. iun.
b) stroški, preživnina ob sejmih (semnjih): Ulp. (Dig.).

3. metaf. trženje, trgovanje, kupčevanje s čim, prodaja(nje): imperium populi Romani huius domesticis nundinis deminutum est Ci., totius rei publicae nundinae Ci., vectigalium flagitiosissimae n. Ci.; sg. nūndina -ae, f: Sid. —

III. nūndinum -ī, n (sc. tempus ali spatium)

1. sejemski čas, sejemska doba, sejemsko obdobje: inter nundinum Luc., Varr. ap. Non. v dobi med dvema „nundinama“, vsakih osem dni, vsak osmi dan. Poseb. trīnum nūndinum (sc. tempus) trije zakonski sejemski dnevi = doba treh osemdnevnih tednov, od katerih za zadnjega ni bilo nujno, da je že potekel, ampak se je lahko šele začel, torej doba od 17—24 dni, zakonito predpisani napovedni rok (za zakonske predloge, volilne zbore idr.). Prvotno je trīnum nūndinum skrč. gen. pl. besed trīnae nūndinae = trīnum nūndinārum, sc. tempus ali dies; to je razvidno iz stavkov kot npr.: si, quod in ceteris legibus trinum nundinum (17-dnevni rok) esse oportet, id in adoptione satis est trium esse horarum, nihil reprehendo Ci. (De domo sua 41), se praesentem trinum nundinum (sc. tempore) petiturum Ci. ep. ob treh sejemskih dneh, quarta sit accusatio trinum nundinum praedictā die Ci. da se obtožba bere četrtič po preteku zakonitega roka (= treh sejemskih dni) in da se prej napove dan zanjo, promulgatio (sc. legis) trinum nundinarum (sc. tempore) Ci., in trinum nundinum (sc. diem) indicere comitia L. (prim. ad Castoris sc. aedem). šele pozneje so imeli trinum nundinum za nom. sg. n; zato so nastali skladi kot npr.: rogatio trinō nundinō promulgata Q.

2. v cesarski dobi = doba konzulovanja (= 2, 3, 4, največ 6 mesecev): omnia nundina suffectorum consulem clauserat Vop., nundina vetera ex ordine instituit Lamp.

oblačilo samostalnik
1. pogosto v množini (izdelek iz blaga) ▸ ruha, ruházat, öltözékZaradi nizkih temperatur so nujno potrebna topla oblačila. ▸ Az alacsony hőmérséklet miatt elengedhetetlen a meleg ruházat.Povezane iztočnice: civilna oblačila

2. ponavadi v množini (zunanja podoba) ▸ köntös, ruha
Stara ideja je dobila le nova oblačila. ▸ A régi elképzelést új köntösbe bújtatták.
Nostalgija je simptom sedanjosti, preoblečen v oblačila preteklosti. ▸ A nosztalgia a múlt köntösébe öltöztetett jelen tünete.
Komunisti, preoblečeni v nova nacionalna oblačila, so storili vse, da bi obdržali oblast. ▸ Az új nemzeti ruhát öltött kommunisták mindent megtettek, hogy megtartsák a hatalmat.

operacij|a² ženski spol (-e …) medicina der Eingriff, die Operation (lepotna Schönheitsoperaton, nujna Notoperation, Noteingriff, golše Kropfoperation, kamnov Steinoperation, kile Bruchoperation, mandljev Mandeloperation, meniskusa Meniskusoperation, mrene Staroperation, srca Herzoperation, žolčnika Gallenoperation, radikalna/totalna Radikaloperation, želodca Magenoperation)
zdravljenje po operaciji die Nachsorge, Nachbehandlung
zdraviti po operaciji nachbehandeln
izvesti nujno operacijo notoperieren
iti na operacijo sich operieren lassen, sich einer Operation unterwerfen

operare

A) v. tr. (pres. ōpero)

1. delati, izvršiti:
operare miracoli delati čudeže

2. med. operirati; izpeljati, izvesti operacijo:
operare qcn. d'urgenza koga nujno operirati

3. tekstil vtkati vzorce:
operare la seta tkati vzorce v svilo

B) v. intr.

1. delovati, biti dejaven:
operare contro qcn. delati proti komu, zoper koga
operare a favore di qcn. delati v korist koga, komu v prid
la ditta opera nel settore delle esportazioni podjetje dela v izvozu

2. delovati, učinkovati

3. voj. izvesti, izvajati operacije

C) ➞ operarsi v. rifl. (pres. mi ōpero)

1. (verificarsi) izvršiti se; dogoditi, dogajati se; priti, prihajati do:
si è operato in lui un radicale mutamento pri njem je prišlo do globoke spremembe

2. med. operirati se; dati se operirati; biti operiran

paupertās -ātis, f (pauper) neimovitost, ubožnost, beda in sicer

1. pičel obstoj, pičla sredstva, pičla eksistenca, pomanjkanje sredstev, pomanjkanje bogastva = stanje, ko človek nima ne več ne manj, kot je nujno potrebno (naspr. divitiae): H., T., Sen. ph., Sil., Val. Max. idr., paupertas vel potius egestas ac mendacitas Ci., in paupertate vivere Ci. ob pičlem, non est paupertas habere nihil Mart.; v pl.: potes animo advertere et horum temporum divitias et illorum paupertates Varr. ap. Non., ex multis paupertatibus divitiae fiunt Sen. ph. pičlih dohodkov; occ. siromačíja = skromno premoženje: Dig.

2. metaf. (= egestas, inopia) revščina, siromašnost, siromaštvo, siróščina, potreba, pomanjkanje, stiska, beda, sila: Ci., L. idr., infelix Iuv., paupertas si malum est, mendicus beatus nemo esse potest Ci., cum propter paupertatem sues puer pasceret Ci.; pren. bornost, revnost, siromašnost: illam partem excusationis qua te scribis orationis paupertate (sic enim appellas) isdem verbis epistulas saepius mittere nec nosco nec probo Ci. ep., quae cur tanto opere aspernemur nihil video, nisi quod iniqui iudices adversus nos sumus ideoque paupertate sermonis laboramus Q., quam in Latinum transferentes litteraturam vocaverunt, fines suos norit, praesertim tantum ab hac appellationis suae paupertate Q.

pinch¹ [pinč] samostalnik
uščip, ščipanje, stiskanje, pritisk; ščepec
figurativno stiska, muka, sila
sleng odvzem prostosti, aretacija
sleng tatvina

to give s.o. a pinch uščipniti koga
sleng a pinch of trohica česa
at (ali on, in) a pinch v sili
if it comes to the pinch če bo nujno
there's the pinch v tem grmu tiči zajec
the pinch of hunger huda lakota