Franja

bíti (sém) imperf.

A) (v osebni rabi)

1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età

4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

B) (v brezosebni rabi)

1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora

2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono

3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci

4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui

5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio

7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti

brezpogoj|en [è, ó] (-na, -no) bedingungslos; unbedingt; (nujen) zwingend; ljubezen ipd.: unbeschränkt; v znanstvenem jeziku tudi: nichtkonditionell

communication [-kasjɔ̃] féminin komunikacija; sporočilo, naznanilo, obvestilo; povezanost, občevanje, povezava; prometna zveza, promet; médecine nalezljivost; izmenjava (misli); telefonska zveza, telefonski pogovor

communication ordinaire, urgente navaden, nujen telefonski pogovor
communication internationale, interurbaine, locale (urbaine) mednarodni, medkrajevni, krajevni telefonski pogovor
communication (avec) préavis telefonski pogovor s prednaznanilom
communication radio (phonique), par T. S. F. radijska zveza
erreur féminin de communication napačna zveza
lignes féminin pluriel de communication komunikacijske, prometne linije
moyen masculin de communication komunikacijsko sredstvo
voie féminin de communication komunikacijska pot
zone féminin des communications vojaško področje v zaledju
j'ai une communication à vous faire nekaj vam moram sporočiti
avoir communication de quelque chose vedeti o čem
avoir des communications avec quelqu'un občevati s kom
demander la communication d'un livre à la bibliothèque prositi za kratko izposoditev knjige v knjižnici
donner quelque chose en communication sporočiti kaj
donner une mauvaise communication napačno zvezati (po telefonu)
donnez-moi la communication avec zvežite me (po telefonu) z
entrer en communication avec quelqu'un stopiti s kom v zvezo, navezati stike s kom
établir la communication vzpostaviti zvezo
être en communication avec quelqu'un biti s kom v zvezi
faire la communication zvezati, vzpostaviti zvezo
se mettre en communication avec quelqu'un stopiti s kom v zvezo
obtenir la communication dobiti (telefonsko) zvezo
prendre communication de quelque chose, prendre quelque chose en communication dobiti vpogled v, ogledati si kaj
rompre la communication prekiniti (telefonsko) zvezo

demora ženski spol odlog, odlašanje; zakasnitev

sin demora brez odlašanja
no admitir demora biti nujen

importar uvoziti, uvažati; znašati, znesti; privesti; važen biti

importar urgencia nujen biti
(eso) no (me) importa to mi je vseeno
eso importa mucho to je zelo važno
poco me importan sus asuntos njegove zadeve so mi malo mar
¿qué importa? kaj za to?

imposer [ɛ̃poze] verbe transitif naložiti (quelque chose à quelqu'un komu kaj); obdavčiti; predpisati (ceno); ukazati; religion (roke) položiti na

en imposer à quelqu'un imponirati komu, velik vtis napraviti na koga, komu pesek v oči nasuti
s'imposer vsiliti se, uveljaviti se, biti obvezen ali nujen
ça s'imposait (familier) ni preostalo nič drugega
s'imposer à quelqu'un biti zelo privlačen za koga
s'imposer la règle de ... vzeti si za, naložiti si pravilo, da ...
imposer silence à quelqu'un utišati koga, komu ukazati, naj molči
imposer obéissance à quelqu'un prisiliti koga k pokorščini
imposer les gros revenus obdavčiti visoke dohodke
imposer le respect zbujati spoštovanje
imposer ses idées à quelqu'un vsiliti komu svoje ideje
imposer une ville naložiti davke mestu
imposer les boissons obdavčiti pijače
je ne vous impose pas de terminer ce travail avant ce soir ne zahtevam od vas, da končate to delo do večera
s'en laisser imposer pustiti si vplivati
s'imposer dans la société uveljaviti se v družbi
la plus grande prudence s'impose sur la route nujna je največja previdnost na cesti

Nagel, der, (-s, Nägel)

1. Anatomie noht

2. žebelj, Technik žičnik

3. Pflanzenkunde žebljica den Nagel auf den Kopf treffen zadeti žebelj na glavo; an den Nagel hängen obesiti na klin; Nägel mit Köpfen machen dobro delati; unter den Nägeln brennen biti nujen, hudo se muditi; sich etwas unter den Nagel reißen prisvojiti si (kaj); nicht das Schwarze unter dem Nagel niti toliko, kolikor je za nohtom črnega

narav|en (-na, -no) natürlich; naturhaft; sok, hrana: naturrein, (neobdelan) naturbelassen, im Naturzustand; upodobitev: naturgetreu, naturgemäß; (samorasel, neponarejen) gewachsen, naturwüchsig; (sproščen) unbefangen; (v naravni barvi) naturfarben
naravno moten sok: naturtrüb
naravno nujen naturnotwendig
v naravni velikosti in natürlicher Größe
biti naraven natürlich sein, Natur sein (njeni lasje so naravni ihr Haar ist Natur)
| ➞ → naravni

neodložljiv [è] (-a, -o) unaufschiebbar; (nujen) vordringlich

neogib|en [è] (-na, -no) unvermeidbar, unvermeidlich; (nujen) unweigerlich
figurativno neogibno zlo ein notwendiges Übel

Notwendigkeit, die, potrebnost, nujnost; eine Notwendigkeit sein biti nujen

pogóvor conversation; talk, talking; discourse; discussion; (kramljanje) chat, chatting; (v dvoje) dialogue; (s samim seboj) soliloquy, monologue; colloquy; (pri mizi) table talk; (o nepomembnih stvareh) small talk, everyday talk; (le o svoji stroki) shop, ZDA shoptalk; (med štirimi očmi) a talk in private

telefonski pogóvor call
nujen (telefonski) pogóvor emergency (ali priority) call
predmet pogóvora subject of conversation, subject under discussion
ona je predmet pogóvora vsega mesta she is the talk of the whole town
biti v pogóvoru s kom to be in conversation with someone
napeljati pogóvor na kak predmet to introduce a subject
menjati predmet pogóvora to change the subject, to turn the conversation round (to another topic)
opustiti pogóvor o kakem predmetu to let the subject drop
pustimo pogóvor o tem! let's drop the subject!
pridružiti se pogóvoru to join in a (ali the) conversation
prekiniti svoj pogóvor to stop talking, to break off
stopiti v pogóvor, začeti pogóvor s kom to get, to enter into conversation with someone
podaljšati telefonski pogóvor (čez tri minute) to extend a call (beyond three minutes)
prijaviti telefonski pogóvor to book a call
spustiti se v pogóvor s kom, zaplesti koga v pogóvor to engage someone in conversation
udeležiti se pogóvora to take part in a conversation, to follow a conversation
vzdrževati pogóvor (figurativno) to keep the ball rolling

poseg [è] moški spol (-a …) der Eingriff (tudi medicina, nujen der Noteingriff); das Eingreifen
poseg po čem der Zugriff auf
manjši kirurški poseg kleine Chirurgie

pôsel² (delo) work, (fizičen) manual labour; (izučèn) skilled work, (neizučen) unskilled labour; (priložnosten) job; (neprijeten, dolgočasen) drudgery; (površen) bungling, dabbling; (težak, mučen) toil, toiling and moiling, pains pl; (zaposlitev) employment, employ; (trgovina) business; (bančni, denarni) transaction, deal

donosen pôsel remunerative business, paying proposition
nedonosen pôsel losing proposition
brez pôsla out of work, unemployed
po pôslih on business
postranski pôsli minor occupation, sparetime work, moonlighting
tekoči pôsli current business
nujen pôsel urgent work
nadurni pôsel overtime work
nečisti pôsli foul dealing
pôsli so slabi business is slack
to je njegov pôsel, ne moj that's his job (ali lookout), not mine
to ni tvoj pôsel it's no business of yours
brigaj se za svoj pôsel! mind your own business!
pôsli mu cvetijo he is doing (ali carrying on) a roaring trade
dajati mnogo pôsla to give much trouble
da(ja)ti komu pôsla (dela) to keep someone busy, to employ someone
to mi je dalo mnogo pôsla it was a hard task
pôsel je pôsel business is business
imam drugega pôsla dovolj (figurativno) I have other fish to fry
imam pôsla čez glavo I am being overworked
imeti mnogo pôsla to be up to the eyes in work, to be fully occupied (ali engaged)
z njim ne maram imeti nobenega pôsla več I'll have no further dealings with him
večkrat sem imel pôsla z njim I have had several dealings with him
imaš pôsla z lopovom you are up against a scoundrel
če boš še enkrat to napravil, boš imel pôsla z menoj! if you do it again, you'll hear from me!
krepko se lotiti pôsla to tackle a job, to fall to, pogovorno to get stuck in
pôsli gredo slabo business is slack (ali depressed), there is a lull in business
pôsli gredo zelo dobro, so v polnem razmahu business is in full swing, (ali is doing fine)
iti za pôslom to follow a trade (ali profession)
ne moči obvladati pôslov, biti preobremenjen s pôsli to be overwhelmed with work, to be unable to cope (ali manage), pogovorno to be rushed off one's feet
ostati brez pôsla (dela) to be thrown out of work
sumiti nečist pôsel (figurativno) to smell a rat
ubijati se s pôsli (z delom) to overwork, to overdo it
on se vtika v tuje pôsle he meddles in other people's affairs, he is a meddler, he is a busybody (ali pogovorno a nosy parker)

potrében necesario

neobhodno potreben indispensable, imprescindible; (nujen) urgente
potrebno je, da ... es necesario que (subj) hace falta que (subj)

precisión ženski spol določnost, natančnost, točnost; jedrnatost; obveznost; sila, nuja; siljenje; potreba

báscula de precisión precizna tehtnica
de toda precisión zelo nujen

predpogoj samostalnik
(temeljni pogoj) ▸ előfeltételSvoboda tiska je namreč eden od predpogojev vsake demokratične družbe. ▸ A sajtószabadság ugyanis valamennyi demokratikus társadalom egyik előfeltétele.
Udobna postelja je predpogoj, da se zjutraj zbudimo spočiti. ▸ A kényelmes ágy az előfeltétele, hogy reggel kipihenten ébredjunk.
Tečaj bo trajal 44 ur, predpogoj za udeležbo na njem pa je najmanj peta stopnja izobrazbe in znanje tujega jezika. ▸ A tanfolyam 44 órás, a részvétel előfeltétele pedig a legalább ötödik képesítési szint és valamely idegen nyelv ismerete.

rēndere^*

A) v. tr. (pres. rēndo)

1. vrniti, vračati:
bottiglia, vuoto a rendere trgov. povratna steklenica, embalaža
a buon rendere se že oddolžim, hvala lepa
rendere il denaro prestato vrniti izposojeni denar
rendere l'anima a Dio evfemistično umreti
rendere conto obrazložiti
rendersi conto di qcs. zavedati se česa
rendere grazie zahvaliti se
rendere lode pohvaliti
rendere omaggio, onore pokloniti se
rendere gli estremi onori a qcn. komu izkazati poslednje spoštovanje
rendere un servizio narediti, izkazati uslugo
rendere testimonianza pričati

2. prinesti, donašati; biti donosen:
un tronco ferroviario che non rende železniški odsek, ki ni donosen

3. ekst. izraziti, izražati; opisati, prikazati:
rendo l'idea? ali sem bil dovolj jasen?
rendere parola per parola dobesedno prevajati
rendere una poesia in inglese prevesti pesem v angleščino

4. narediti, napraviti:
la calura estiva ha reso il letto del fiume arido poletna vročina je izsušila rečno korito
rendere qcs. accessibile narediti kaj dostopno, razumljivo
rendere qcs. di pubblica ragione objaviti kaj
rendere schiavo zasužnjti

5. dihniti:
rendere l'ultimo respiro izdihniti

B) ➞ rēndersi v. rifl. (pres. mi rēndo)

1. izpasti, izkazati se:
rendersi criticabile izkazati se graje vrednega

2. pokazati se, postati, postajati:
l'intervento si è reso necessario poseg se je pokazal kot nujen

rigueur [rigœr] féminin strogost, trdota; nepopustljivost, neizprosnost; ostrost

à la rigueur v sili, v skrajnem, najslabšem primeru; z največjo natančnostjo
de rigueur neizogibno potreben, nujen, obvezen
rigueur de l'hiver ostra zima
délai masculin de rigueur skrajni rok
être de rigueur biti nujen, biti strogo obvezen
tenir rigueur à quelqu'un de quelque chose zameriti komu kaj
traiter quelqu'un avec la dernière rigueur skrajno strogo s kom ravnati
user de rigueur envers quelqu'un strogo ravnati, biti strog s kom

sine qua non [sinekwanɔn] adjectif, latin

condition féminin sine qua non nujen, neizogiben, prvi pogoj