Franja

Zadetki iskanja

  • sédati (-am) | sésti (sédem) imperf., perf.

    1. sedersi, mettersi a sedere, mettersi seduti; posarsi:
    ptice sedajo na drevo gli uccelli si posano sull'albero

    2. mettersi:
    sesti h klavirju mettersi al pianoforte
    sesti za volan mettersi al volante, guidare l'auto

    3. teh. (trdno se prilegati) accoppiarsi, inserirsi, ingranare;
    vijak mora sesti la vite deve inserirsi bene
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sesti na limanice lasciarsi abbindolare
    sesti na svoje mesto tornare al proprio posto, regolarsi
    sesti na posestvo, zemljo impadronirsi del podere, della terra
    sesti na prestol sedere sul trono
    sesti komu na tilnik, za vrat dominare su qcn., fare violenza a qcn.
    sesti v spomin restare impresso nella memoria
    pren. sesti na mehko stare in un letto di rose
    sesti za konferenčno mizo mettersi al tavolo delle trattative
  • sintaksa samostalnik
    1. jezikoslovje (o jezikovnem sistemu) ▸ szintaxis, szintaktika
    Slovnični pregledovalnik preverja sintakso stavka. ▸ A nyelvtani ellenőrző programok a mondat szintaxisát ellenőrzik.
    Sopomenke: skladnja

    2. računalništvo (o programskih jezikih) ▸ szintaxis
    sintaksa ukaza ▸ parancs szintaxisa
    sintaksa jezika SQL ▸ az SQL nyelv szintaxisa
    Poznati smo morali pravilno sintakso in zaporedje ukazov in vedeti, kaj lahko povzroča težave. ▸ Ismerniük kellett a helyes szintaxist és a parancsok sorrendjét, valamint tudniuk kellett, mi okozhat problémát.
    Program omogoča strog nadzor in barvanje sintakse ter sproti opozarja na napake v kodiranju. ▸ A program szigorú ellenőrzést és a szintaxis színezését teszi lehetővé, valamint folyamatosan figyelmeztet a kódolási hibákra.
    Sopomenke: skladnja

    3. (o umetniških stvaritvah) ▸ szintaktika
    likovna sintaksa ▸ képzőművészeti szintaktika
    sintaksa moderne skulpture ▸ modern szobor szintaktikája
    Likovni kritik mora imeti izostren občutek za to, kaj je likovna sintaksa, kakšna je notranja struktura likovnega dela. ▸ A műkritikusoknak kifinomult érzékkel kell rendelkezniük arról, hogy mi a képzőművészeti szintaktika és milyen a mű belső szerkezete.
  • skózi

    A) adv.

    1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
    rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
    pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
    vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

    2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
    pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

    3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
    s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
    prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
    šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

    4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
    med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

    B) skózi prep.

    1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
    izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
    oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
    prebiti se skozi težave superare le difficoltà
    peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

    2. (za izražanje časa) durante, per,○:
    skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
    varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

    3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
    ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
    življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

    4. iti skozi:
    kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
    predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
    prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
    avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
    pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo
  • skrbéti

    skrbéti za to care (for, about), to take care (of), to busy (ali to concern) oneself with (ali about); to be in charge (of something); to have (something) in one's care; to attend to, to see (ali to look) to (ali after); to mind (something); to provide for
    on skrbi samo zase he always looks after number one, he thinks only of himself
    skrbi (brigaj se) zase! mind your own business!
    ne skrbi za tuje posle! mind your own business!, don't meddle in other people's business!
    skrbi me I'm worried, I'm concerned about (something), it makes me uneasy, it causes me a lot of anxiety, it fills me with apprehension
    skrbi me njeno zdravje her state of health fills me with apprehension
    od 16. leta skrbim sam zase I have been on my own since I was (ali the age of) sixteen
    skrbéti sam zase to shift for oneself, to fend for oneself
    skrbel bom, da bo pravočasno dobil pismo I shall take care that he receives the letter in time
    skrbéti mora za svoje otroke he must provide for his children
    njihova usoda nas zelo skrbi we are deeply worried (ali pogovorno worried sick, worried stiff) about their fate
    skrbela bom, da se knjige pravočasno vrnejo I will see (to it) that the books are sent back in time
    ne skrbi! don't worry!
    vsakdo naj skrbi (gleda) zase! every one for himself!
  • slúžiti to serve, to be in service; (rabiti se) to be used (kot as)

    slúžiti v vojski to serve in the army
    slúžiti svojo učno dobo to serve one's apprenticeship
    slúžiti si kruh to earn one's living
    sam si mora slúžiti kruh he has to earn his own living
    trdó si slúžiti kruh to work hard for a living
    slúžiti za zgled to serve as an example
    kje služite? where are you working?, who are you working for?
    to naj ti služi kot svarilo! let this be a warning to you!
    slúžiti svojemu namenu to serve one's purpose
    ta plašč mi dobro služi this coat wears well
    čemu služi to? what is the use of that?
    nihče ne more slúžiti dvema gospodarjema no one can serve two masters
  • smrčánje snore, snoring

    zbuditi koga s svojim smrčánjem to wake someone up with one's snoring
    zbuditi se od svojega smrčánja to wake oneself with one's snoring
    od smrčánja ga je začela tlačiti môra he snored himself into a nightmare
  • spoštovan pridevnik
    1. (cenjen) ▸ tisztelt, tiszteletnek örvendő
    spoštovan in cenjen ▸ tisztelt és nagyra becsült
    spoštovan in ugleden ▸ tiszteletnek örvendő és előkelő
    izjemno spoštovan ▸ kivételes tiszteletnek örvendő
    mednarodno spoštovan ▸ nemzetközi tiszteletnek örvendő
    Bil je spoštovan slikar in ugleden, bogat meščan. ▸ Nagy tiszteletnek örvendő festő és előkelő, gazdag polgár volt.
    Leta 1959 je bilo igralstvo poklic, nadvse spoštovan, cenjen in tudi dobro plačan. ▸ 1959-ben a színészet egy módfelett tisztelt, nagyra becsült és jövedelmező szakma volt.

    2. (upoštevan) ▸ tiszteletben tartott, betartott
    spoštovan načelo ▸ betartott elv
    dosledno spoštovan ▸ következetesen betartott
    Pravopisna pravila so spoštovana ali pa ne. ▸ A helyesírási szabályokat betartják vagy sem.
    Izid referenduma mora biti spoštovan in uresničen. ▸ A népszavazás eredményét tiszteletben kell tartani és meg kell valósítani.

    3. kot nagovor (v komunikaciji) ▸ tisztelt
    spoštovane in spoštovani ▸ tisztelt hölgyeim és uraim
    Tako, spoštovani bralec, upam, da smo vam pomagali. ▸ Így, tisztelt olvasó, remélem, hogy tudtunk Önnek segíteni.
    Lep dober večer voščim, spoštovane gledalke in cenjeni gledalci. ▸ Tisztelt nézőink, szép jó estét kívánok.
  • spremnic|a [é] ženski spol (-e …) der Begleitschein, die Begleitadresse
    paketna spremnica die Paketkarte
    ki mora imeti spremnico nachweispflichtig
  • stric iz ozadja frazem
    pogosto v množini, zlasti v političnem kontekstu (kdor skrivno vpliva na koga) približek prevedkaháttérember [aki a háttérből befolyást gyakorol valakire]
    Njen predsednik vlade mora biti lutka v rokah stricev iz ozadja. ▸ A miniszterelnök minden bizonnyal egy bábu a háttéremberek kezében.
    Sopomenke: teta iz ozadja, strici in tete iz ozadja
  • škóda damage; harm, detriment, prejudice; injury; arhaično scathe; (izguba) loss

    v mojo škódo to my detriment
    v škódo, na škódo koga to the prejudice of someone; to the detriment of someone
    na škódo zdravja to the detriment of (one's) health
    kakšna škóda! what a pity!
    tisočkrat škóda it is a thousand pities!
    velika (majhna) škóda heavy (light) damage
    delna škóda partial damage
    popolna škóda total damage
    zanemarljiva škóda negligible damage
    več škóde kot koristi more harm than good
    ocenitev škóde assessment of damage
    vojna škóda war damage
    zavarovanje proti škódi insurance against damages
    povračilo škóde indemnification, indemnity
    škóda (je) zanj (= da smo ga izgubili) it is a pity that we have lost him, he is greatly missed
    škóda je it is a pity
    zelo škóda je it is a thousand pities
    prav škóda je, da... it is much to be regretted that...
    kako škóda, da tega niste rekli prej! what a pity you did not say so beforehand!
    škóda je je za to she is too good for that
    škóda, da niste mogli priti too bad (that) you couldn't come
    nobene škóde ni bilo there is no harm done
    biti obsojen na povrnitev škóde to have damages awarded against one
    ta škóda se mora popraviti this damage must be repaired
    popraviti škódo to make good a loss, to repair a loss
    povzročiti škódo to cause a loss
    jamčiti za škódo to guarantee against loss
    kriti škódo to cover a loss
    ugotoviti škódo to ascertain the damage
    prizadeti komu škódo to inflict damage on someone
    oceniti škódo to estimate the damage
    prodajati v svojo škódo to sell under prime cost, to sell at a loss
    utrpeti škódo, biti na škódi to suffer damage (ali injury, loss), to lose, to be a loser, to come off a loser
    zaradi malenkostne koristi utrpeti škódo to cut off one's nose to spite one's face
    oceniti (poprečno) škódo pri prometni nesreči to adjust an average
    škóda človeka izmodri you learn from your mistakes
  • ták1 (-a -o)

    A) adj.

    1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
    taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
    še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
    taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
    v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

    2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
    bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
    hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
    taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

    3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
    takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
    ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
    tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

    4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
    naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

    5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
    obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

    6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
    naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

    7. kot tak come tale:
    poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
    strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
    iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
    ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
    ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
    pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
    taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
    štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
    nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
    pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
    pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
    kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
    kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

    B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
    njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
    pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
    športnik, da je malo takih un atleta come pochi
    dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
    prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
    take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
    polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
    kaj takega še ne! robe da matti!
    kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?
  • težkó adv.

    1. con difficoltà:
    kdor težko dela, mora tudi imeti močno hrano chi fa lavori pesanti deve avere una dieta sostanziosa
    težko se odločiti decidersi con difficoltà
    težko taljive kovine metalli di difficile fusibilità
    bolnik težko diha, govori il malato ha difficoltà di respiro, respira, parla con difficoltà

    2. difficilmente, difficile da:
    težko popravljiva škoda danni difficilmente riparabili
    težko prebavljiva hrana cibi difficili da digerire, indigesti

    3. (v povedni rabi) difficile, duro:
    težko je govoriti o tej stvari è difficile parlare della cosa
    po vojni je bilo nekaj časa težko per un po' di tempo dopo la guerra è stata dura

    4. (v povedni rabi v zvezi z 'za'):
    biti komu težko dispiacere per qcn., mancare
    težko mi je zanjo, ker je dobro dekle mi dispiace per lei che è una brava ragazza
    težko mi je za brati i fratelli mi mancano

    5. pren. (zelo, hudo) molto; gravemente, forte:
    težko bolan gravemente ammalato
    težko udariti colpire forte
    težko določljiv imprecisato
    težko dostopen impervio
    pren. težko garati fare il bufalo
    težko izgovorljiv impronunciabile
    težko razumljiv astruso, buio
    težko rešljiv problematico
  • tlači|ti (-m) stlačiti/potlačiti pressen, zusammenpressen, zusammendrücken, niederdrücken; v kaj: stopfen in, quetschen in, einzwängen in; tehnika stauchen
    mora tlači koga Alpträume haben (ich habe Alpträume)
    težave ipd. koga: bedrücken
  • tláčiti to press; to compress; to squeeze; figurativno to oppress, to tyrannize, to domineer, to ride roughshod over

    môra ga tlači he is having a nightmare
  • tláčiti presser, comprimer; pressurer, exprimer; bourrer (dans) ; figurativno opprimer, accabler, oppresser

    zelje tlačiti fouler (aux pieds) des choux
    mora ga tlači il a des cauchemars, il est oppressé par un cauchemar
  • tláčiti (-im) imperf.

    1. pigiare, comprimere; schiacciare; pestare; riempire:
    tlačiti grozdje pigiare l'uva
    tlačiti krompir schiacciare le patate

    2. ficcare, pigiare:
    tlačiti obleko v nahrbtnik pigiare il vestito nello zaino
    pren. tlačiti znanje v glavo riempire la testa di nozioni
    tlačiti hrano vase ingollare il cibo

    3. pren. soffocare:
    tlačiti dvome, jezo, strah soffocare i dubbi, la rabbia, la paura

    4. pren. gravare, pesare, opprimere; tormentare;
    tlači jih revščina sono poveri in canna
    tlačila ga je mora aveva gli incubi, era tormentato dagli incubi
    ne bo več dolgo trave tlačil fra non molto tirerà le cuoia
    ni vreden, da zemljo tlači è un miserabile indegno di calcare la terra
    pren. vse tlačiti v en koš fare d'ogni erba un fascio
  • tláčiti prensar; comprimir; oprimir

    mora ga tlači tiene pesadilla
  • tóliko adv.

    1. tanto:
    plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale

    2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
    potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova

    3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
    toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare

    4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
    toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi

    5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
    problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione

    6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
    ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima

    7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
    te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note

    8. toliko da appena; appena appena:
    s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario

    9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
    toliko da ni padel per poco non cadeva

    10.
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
    toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
    PREGOVORI:
    toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
    kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli
  • tribut moški spol (-a …) der Tribut
    plačevati tribut Tribut zahlen
    ki mora plačevati tribut tributpflichtig
  • tríkrat adv. tre volte:
    pren. obrniti vsak tolar trikrat essere parsimonioso, lesina
    PREGOVORI:
    riba mora trikrat plavati: v vodi, olju in vinu il pesce nuota tre volte: nell'acqua, nell'olio e nel vino