Franja

Zadetki iskanja

  • častiti samostalnik
    (duhovniški naziv) ▸ tisztelendő úr, tiszteletes
    "Tukaj imamo svoj krst," je rekel častiti in pokazal na tolmun v narasli reki. ▸ „Itt a mi keresztünk” – mondta a tisztelendő úr, és a megemelkedett folyó örvényére mutatott.
    Častiti Palmer je razpredel dolgovezno molitev. ▸ Palmer tiszteletes hosszadalmas imát szövögetett.
  • devozione f

    1. relig. pobožnost:
    pregare con devozione pobožno moliti; pl. (jutranja in večerna) molitev:
    dire le devozioni zmoliti jutranjo in večerno molitev

    2. vdanost; privrženost:
    devozione alla famiglia privrženost družini
  • dȍbrī -ā -ō gl. dobar: -a molitva na svatovščini molitev za nevestino srečo; -a prilika lepa priložnost; -a volja; -a vjera v dobri veri, bona fide
  • džamija samostalnik
    (muslimanski verski objekt) ▸ dzsámi, nagymecset
    gradnja džamije ▸ dzsámi építése
    kupola džamije ▸ nagymecset kupolája
    molitev v džamiji ▸ ima a dzsámiban
    džamija z minaretom ▸ dzsámi minarettel
  • evharističen pridevnik
    religija, v katoliški cerkvi (o zakramentu) ▸ eucharisztikus
    evharistična daritev ▸ eucharisztikus áldozat
    evharistično bogoslužje ▸ eucharisztikus istentisztelet
    evharistično slavje ▸ eucharisztikus ünneplés
    evharistična procesija ▸ eucharisztikus körmenet
    evharistična molitev ▸ eucharisztikus ima
    evharistični blagoslov ▸ eucharisztikus áldás
    evharistični kruh ▸ eucharisztikus kenyér
  • fervent, e [fɛrvɑ̃, t] adjectif vnet, goreč, strasten, navdušen; pobožen

    amour masculin fervent strastna ljubezen
    prière féminin fervente goreča, pobožna molitev; masculin goreč privrženec, občudovalec
  • fīnis -is, abl. sg. -e, starejše -ī, m redko f (najbrž iz *fīg-snis: fīgere)

    I.

    1. meja; v sg.: Cu., Sen. ph., Val. Fl., T., Sil., Suet., Iust., Amm., intra finem eius loci Ci., Rubico finis est Galliae Ci., quem ad finem … loca aperta pertinebant C. do koder, Oceani finem iuxta V. ob obali, finis Campanus L., vagantes per utrumque finem L., fine trium zonarum contentus O.; pogosteje v pl.: Ter., Val. Fl., Suet., Cl., fines agrorum Ci., usque ad agri finīs prosequi Ci., certi fines Macedoniae erant Ci. fines imperii propagare Ci., N., fines regere (določiti) Ci.

    2. pl. meton. ozemlje, zemlja, dežela, pokrajina: fines angusti, lati C., in mediis Eburonum finibus C. sredi eburonskega ozemlja, se in fines Ubiorum recipere, iter facere in fines Santonum, fines (de)populari, fines vastare C., fines primi Eburonum Ci. skrajni del eburonskega ozemlja, in primis finibus praesto erat Ci. tik ob meji, in finibus Cyrenaeorum Africam accessit N. ob kirenski obali, nos Gallis partem finium concedere L., patriae fines … linquimus V., positaeque Italis in finibus urbes O., fines Germanorum Suet., pro finibus arma corripere Fl.; occ. (o zasebnikih) zemljišče, posestvo: fines habere proprios C., sibi latos fines parare C., dominos finibus pellere C.

    3. metaf. meja: in indicando finem aequitatis et legis transire Ci., eum ex finibus humanae naturae exterminandum puto Ci., finīs officiorum paulo longius protulisse, quam natura vellet Ci., f. ingenii Ci., f. cottidiani officii Ci., mihi finīs constituam, extra quos egredi non possim Ci. iuris fines transcendere Lucr., intra naturae fines vivere H., finem et modum habere Q., f. senectae Stat., finis aequi iuris (občega prava) T.

    4. cilj: superest in fine Cloanthus V. pri cilju dirkališča, fessique sub ipsam finem adventabant V., certum finem noscere Lucan., sitne virtus finis Q.; metaf. namen, namera, smoter: si nemo audet se credere pugnae, quae finis standi? V. čemu stojim tu? domūs finis est usus Ci., eā fini facere velle aliquid, uti … Lucil., voluptas finis animalibus Q.; hoc ad eum finem memoravimus, ut … T. s tem namenom … ; occ. abl. fine z gen.: (tja) do kolen: fine inguinum mare ingredi S., fine genūs vestem succincta O., umbilici fine Auct. b. Afr. do popka.

    II.

    1. konec, zaključek: f. fugae Pl., vitae Ci., Suet. intra finem anni Ci., sit discordiarum finis aliquando Ci., f. lucis O. konec dneva, f. laborum C., V., labor in fine est O. bliža se koncu, f. malorum O., bellum non ante cepit finem, quam … L. se ni končala prej, f. poenarum Lucr., episculae Plin. iun. Pogosto z glag. esse; operi Victoria finis O. zaključek dela je podoba (boginje) Zmage, finis erat dictis O. Pomni poseb. reklo: finem facere čemu konec storiti, kaj končati, nav. z gen.: ille dies victoribus imperii et victis vitae finem fecit Ci., finem f. tyrannidis, belli N., operis O., fine proelii facto Cl.; z gen. gerundii: finem facere loquendi, orandi, pugnandi, bellandi C. končati pogovor, molitev, boj, vojno, dicundi finem fecit S., libri facere finem N.; z dat.: finem facere sermoni suo Pl., finem facere orationi, libidini Ci., iniuriis C.; z ret. premeno: finem adferre vitae Ci., finem imponere labori, bello O., armis T., finem dare malis V. vitae Iuv., caedibus Fl., bello, proelio Eutr.; za izražanje neskončnosti kakor: finis abest, fine dempto, exempto O., zlasti pa (za V.): sine fine = brez konca, neprenehoma: his imperium sine fine dedi V. neskončno, brezmejno, pigetque actorum sine fine mihi O., sine fine iacebat sopitus O.; s pesn. premeno: nullo fine, nullā cum fine O., lux caritura fine O.

    2. occ.
    a) konec življenja, smrt: mortem naturae finem esse, pravi Ci.; po tem: ad finem servati amores O. do smrti, ubi aderat finis T., septem menses a fine Neronis T. od smrti, f. hominis Q.
    b) pogin, prepad, razpad, izguba: finis adest rerum (Romanarum) Lucan., longissimae libertatis finis Vell.

    3. metaf.
    a) višek, vrhunec: finis (fines) bonorum, et malorum Ci., honorum populi finis est consulatus Ci., licebit … finem pro extremo aut ultimo dicere Ci., pudoris finis expletus Stat.
    b) opredelitev, definicija, razlaga: Q.
    c) (kot jur. t. t.) mera, kakovost, način: fini qua Icti. ali in fini qua Col. ali quo fini Gell. kolikor, hac fini Gell. na ta način.
  • goréč burning; afire; figurativno (ljubezen) ardent, fervent; fervid; (želja) eager

    goréč za zealous for
    goréč govornik enthusiastic (ali passionate) spokesman
    goréča molítev religija a fervent prayer
    goréč privrženec ardent (ali enthusiastic) supporter
  • goròpadan -dna -o
    1. besen, silovit
    2. božjasten: -a molitva molitev, ki so jo brali božjastniku
  • grâce [gras] féminin milost, pomilostitev; naklonjenost; milina, prijaznost; dražest, gracioznost, prelest; zahvala

    grâce! milost! usmiljenje!
    de grâce prosim
    grâce à zahvaljujoč, s pomočjo, zaradi
    par grâce iz milosti, iz ustrežljivosti
    de bonne grâce rad
    de mauvaise grâce nerad
    les bonnes grâces naklonjenost
    demande féminin en grâce prošnja za pomilostitev
    à la grâce de Dieu za dobro in slabo
    pour grâce zaradi
    par la grâce de Dieu po božji volji
    acte masculin de grâce milostno dejanje; pluriel, religion zahvala
    an masculin de grâce leto Gospodovo
    bonne grâce gracioznost, dražest, milina
    mauvaise grâce nespretnost, nerodnost, okornost; neprijaznost
    coup de grâce milostni, smrtni udarec
    votre Grâce Vaša milost
    avoir mauvaise grâce à faire quelque chose nespametno ali nerodno kaj napraviti
    accorder la grâce à quelqu'un pomilostiti koga
    demander, crier grâce prositi za milost
    dire les grâces opraviti zahvalno molitev po jedi
    faire grâce à quelqu'un d'une peine odpustiti komu kazen
    faire grâce à quelqu'un de quelque chose prizanesti komu s čim
    faites-moi grâce de vos observations prizanesite mi s svojimi opazkami
    être en grâce auprès de quelqu'un, dans les bonnes grâces de quelqu'un biti pri kom v milosti, uživati njegovo naklonjenost, biti priljubljen pri kom
    demander quelque chose en grâce à quelqu'un milo koga za kaj prositi
    faire grâce à quelqu'un komu milost izkazati, odpustiti mu
    former un recours, une demande en grâce, se pourvoir en grâce vložiti prošnjo za pomilostitev
    rendre grâce(s) zahvaliti se, izraziti svojo zahvalo
    rentrer en grâce auprès de quelqu'un pridobiti si zopet naklonjenost kake osebe, priti v milost pri njem
    trouver grâce devant quelqu'un, aux yeux de quelqu'un najti milost pri kom
  • hválen (-lna -o) adj.

    1. di ringraziamento, elogiativo, encomiastico:
    hvalna molitev preghiera di ringraziamento
    hvalni govor discorso elogiativo

    2. (vredno hvale) degno di lode, lodevole
  • hvalospev samostalnik
    1. religija (molitev) ▸ dicshimnusz, hálaadó ének, magasztaló ének
    velikonočni hvalospev ▸ húsvéti hálaadó ének
    postni hvalospev ▸ böjti dicshimnusz
    Slavilni in zahvalni značaj imajo zlasti evharistične molitve z uvodnimi hvalospevi in spevom Svet. ▸ Különösen az eucharisztikus imáknak a nyitó dicshimnuszokkal és a szenténeknek van ünnepi és hálaadó jellege.
    Po pokoncilski liturgični reformi je mnogo več hvalospevov, kakor jih je bilo prej. ▸ A zsinatot követő liturgikus reform után sokkal több a dicshimnusz, mint korábban.

    2. (o hvaljenju) ▸ dicshimnusz
    peti hvalospev ▸ dicshimnuszt zeng
    Ko te bodo hvalili, ko te bodo občudovali, ko ti bodo peli hvalospeve, vedi, da ne mislijo resno. ▸ Tudd, hogy amikor dicsérnek, csodálnak és dicshimnuszokat zengenek rólad, nem gondolják komolyan.
    poslušati hvalospev ▸ dicshimnuszt hallgat
    pisati hvalospev ▸ dicshimnuszt ír
    V Nemčiji pišejo svojim nogometašem hvalospeve in zanje uporabljajo same superlative. ▸ Németországban dicshimnuszokat írnak a saját labdarúgóikhoz, csak szuperlatívuszokat használva.
    napisati hvalospev ▸ dicshimnuszt megír
    brati hvalospev ▸ dicshimnuszt olvas
    hvalospev na račun koga ▸ dicshimnusz valakinek
    hvalospev na račun česa ▸ dicshimnusz valaminek
    Spoštovane goste iz vladne palače so govorniki obsipavali s hvalospevi in jim izrekali neskončne dobrodošlice. ▸ A kormánypalotából érkezett előkelő vendégeket dicsihimnuszokkal és végtelen gratulációkkal halmozták el a szónokok.

    3. (pesem) ▸ dicshimnusz
    V metrično dovršenih verzih je pisal budnice, religiozne refleksije in hvalospeve. ▸ Ébresztőbeszédeket, vallásos elmélkedéseket és dicshimnuszokat írt kifinomult időmértékes verselésben.
  • indigitāmenta (indigetāmenta) -orum, n (indigetāre) stalna molitvena besedila, tj. uradna zbirka molitev, s katerimi so v posebnih okoliščinah klicali na pomoč božanstva: Serv.
  • invocatory [invɔ́kətəri] pridevnik
    proseč, zaklinjajoč, roteč

    invocatory prayer priprošnjiška molitev
  • izùčiti ìzučīm
    I.
    1. izučiti se: izučiti zanat; izučen bravar, stolar
    2. naučiti, izučiti: to je nju majka izučila
    3. izučiti dovu odmoliti muslimansko molitev
    II. izučiti se izučiti se: gledaj da se dete što izuči
  • jaculatoire [žakülatwar] adjectif

    fontaine féminin jaculatoire vodomet
    oraison féminin jaculatoire kratka in vroča molitev
  • jutranj|i (-a, -o) morgendlich; Morgen-, Früh- (dež der Frühregen, šport der Frühsport, vlak der Morgenzug, Frühzug, izdaja die Morgenausgabe, izmena die Frühschicht, maša die Morgenmesse, megla der Frühnebel, Morgennebel, molitev das Morgengebet, poročila Frühnachrichten množina, rosa der Morgentau, telovadba die Morgengymnastik, ura die Morgenstunde, zarja das Morgenrot, sonce die Morgensonne)
  • kùrisati -išēm (t. kurmak)
    I.
    1. postaviti, postavljati: kurisati sto, čador, fabriku
    2. narediti, delati, narejati: kurisati česmu
    3. prirediti, prirejati: efendije dovu kurisaše gospodje so priredili molitev; kurisati pazar prirediti semenj
    4. popraviti, naravnati, naviti: kurisati kahveni mlin; kurisati sat
    II. kurisati se sesti: naš se majstor kurisao, srče kahvu i puši
  • lūstrum2 -ī, n (luere1 = lavāre -ere)

    1. očiščevalna daritev, očiščevalno žrtvovanje, spravna daritev, starejše spravina, ki so jo cenzorji vsako peto leto ob koncu svoje službe po končanem cenzusu darovali za ves narod; ob tej priložnosti so zaklali bika, ovna in prašiča, cenzor pa je molil slovesno molitev: lustrum condere Ci., L., Suet. ali perficere L. opraviti (petletno) spravno daritev = zaključiti s cenzorstvom (službo cenzorja), sub lustrum censeri Ci. ep. ob koncu cenzorstva, festo purgantes moenia lustro Lucan., vota, quae in proximum lustrum suscipi mos est Suet.; o zasebni spravni daritvi: Ca. (De re rust. 141, 3).

    2. meton.
    a) petletno obdobje, petletje: Ci., Mart., Plin. iun., octavum claudere lustrum H. dopolniti 40 let, longi reditus lustri O., quinquennale ludicrum secundo lustro celebrabatur T.; sploh doba več let, večletno obdobje, leta: veniet lustris labentibus aetas V., in lustrum accedere debet … una dies O.
    b) α) zakupna doba: Plin. iun. (Ep. 9, 37, 2). β) davčna, finančna doba: Varr. (De lingua Lat. 6, 11), Ci. (Ep. ad Attic. 6, 2, 5; Ep. 2, 13, 3).
    c) (v cesarski dobi) petletne igre = vsako peto leto obhajane igre, poseb. kapitolijske igre (na čast kapitolijskemu Jupitru): saepe coronatis iteres quinquennia lustris Stat.; iste igre imenovane lustri certamen: Aur.; prim. T. (Annal. 14, 20), Suet. (Nero 12; Domit. 4).
  • míseln (-a -o) adj. di pensiero, dei pensieri; di, delle idee; concettuale, intellettuale, mentale:
    človekove miselne in čustvene sposobnosti la capacità umana di pensare e sentire
    čudil se je njegovi miselni ostrini si stupì dell'acutezza del suo pensiero
    miselni razvoj otroka lo sviluppo intellettuale del bambino
    miselni svet srednjega veka il mondo concettuale del Medio evo
    miselna lirika lirica di idee
    miselna molitev preghiera muta