Franja

mangrovski pridevnik
1. (o drevesu ali grmu) ▸ mangroveSopomenke: mangrovov

2. (značilen za mangrovski gozd) ▸ mangrove
Mangrovski ekosistem postaja za svet čedalje pomembnejši tudi kot vir za pridobivanje morske hrane v prihodnosti. ▸ A jövőben a mangrove-ökoszisztéma világszerte egyre fontosabbá válik a tengeri táplálékok forrásaként.

močvára močvírje swamp; swampland; marsh; bog; morass; moor; fen; fenland; slough; quag

prebivalec močvirja fenlander, humoristično bog trotter
fosforenčen pojav nad močvirjem marsh fire
pogrezniti se v močvirje to be bogged down

obiectus -ūs, m (obicere)

1. postavljanje, polaganje pred (spredaj): insula partum efficit obiectu laterum V. svoji strani naprej iztezajoč (porivajoč), terra obiectu suo noctem efficit Ci. s tem, da se postavlja nasproti, adversus miles plutei obiectu tectus C. s spredaj postavljenim zaklonom (zaslonom), dare obiectum parmae Lucr. ščit držati pred sabo, terrae Plin., femoris obiectu Ap.

2. meton. lega, obstoj, nahajanje spredaj, pred čim, nasproti česa: caeli temperies mitis obiectu montis T. zaradi spredaj stoječega gorovja, cum latera obiectu paludis tegerentur T. spredaj ležeče močvirje krije, molium obiectus T. nasipi, jez(ov)i, pomoli.

plit|ev (-va, -vo) seicht; voda: seicht, untief, flachgehend; flach, Flach- (bager za plito kopanje der Flachbagger, geografija močvirje das Flachmoor, geografija morje die Flachsee, voda das Flachwasser)
agronomija in vrtnarstvo plitvo oranje die flache Furche
plitvi rez die Ritzverzierung
plitvi jarek der Kriechgraben
figurativno seicht, platt

pōns, pontis, m (indoev. baza *pent- iti, stopati; prim. skr. pánthā-ḥ steza, pot, tir, gr. πάτος steza, stop(inja), πατέω stopati, iti, πόντος morje tj. „morska pot“, ἀπάτη „iznajdba“, prelest, prevara, zvijača, sl. pot, got. finthan = stvnem. findan, fintan = nem. finden najti, stvnem. fendeo pešec)

1. brv, most: Iuv., Sen. ph. idr., pontem facere in flumine Ci., C., N. narediti most čez reko, per Nilum N., amnem iungere ponte L. premostiti reko = flumini pontem imponere Cu. ali inicere L. ali indere T., pontem scindere Lact. ali rescindere C., L., N. ali solvere T. ali dissolvere N. ali interscindere Ci. ali rumpere Q. ali interrumpere C., L. ali vellere V. podreti most; pl. pontes o mostu na več (obočnih) polah (travejah), most na (obočnih) polah (kobilah, branah, opornikih, (mostnih) kozah): pontes per amnem iungi T.

2. occ.
a) lesena (z lesom tlakovana) steza skozi močvirje: pontes longos … angustus trames inter pontes T.
b) (pri)dvižni most: S. fr., Suet., nec non trepidi formidine portas explorant pontisque et propugnacula iungunt V., pontes et scalas inferre propugnaculis S.
c) ladijski most(ič), izkrcevalni most(ič): ratis stabat ponte parato V.
d) ladijski krov, paluba: naves pontibus stratae L., T.
e) v pl. (o)gredje, nadstropje, oder v stolpih: turris pontibus altis V., turrim, compactis trabibus quam eduxerat ipse subdideratque rotas pontisque instraverat altos V.
f) pontes dohodni mostiči, brvi po katerih so posamezniki ob komicijah hodili glasovat na Komicij ali Forum: Ci. ep., Corn. idr.; o njih tudi preg.: sexagenarios de ponte = „starost nima glasu“, starci nimajo pravice glasovanja; prim.: ut ferrent iuvenes suffragia soli, pontibus infirmos praecipitasse senes O., quem contra morem maiorum minorem annis LX de ponte in Tiberim deiecerit Ci. (Pro Sex. Roscio Amerino 100). — Kot geogr. nom. propr. Pōns, Pontis, m

1. Pons Argenteus Argentejski (= Srebrnorečni) Most, kraj v Narbonski Galiji z mostom čez Argentej (= Srebrna reka) (Argenteus, amnis Argenteus, flumen Argenteum, zdaj Argens): Lepidus ap. Ci. ep.

2. Pons Campanus Kampan(ij)ski most čez Savono (Sāvō) ob Apijevi cesti za Sinueso: H., Plin.

prehodni tip moški spol der Mischtypus, die Übergangstypus
jezero/močvirje prehodnega tipa geografija der Mischsee/ das Mischmoor

re-stāgnō -āre (re in stāgnāre) izstopiti (izstopati), prestopiti (prestopati), poplaviti (poplavljati), stopiti (stopati) čez bregove, prestopiti (prestopati) bregove, razli(va)ti se (o vodah): quas (sc. paludes) restagnantes faciunt lacus L., restagnans mare O.; meton. (o krajih, območjih, področjih) biti poplavljen: late is locus restagnat C. je širom(a) pod vodo, je močvirnat, restagnant arva palude Sil. polja so se zamočvirila, polja prekriva močvirje (močvara); pt. pf. restāgnātus 3 tisti, ki je ponehal (pojenjal), ponehavši: restagnatis incursibus Cass. ko so se … unesli, ko so … ponehali.

riseccare

A) v. tr. (pres. risecco) sušiti, presušiti; izsušiti:
riseccare una palude izsušiti močvirje

B) ➞ riseccare, riseccarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ risecco) posušiti se

roseau [rozo] masculin trst

frêle comme un roseau šibek kot trst
marais masculin rempli de roseaux trstičja polno močvirje
être souple, plier comme un roseau biti prožen, upogniti se kot trst
briser comme un roseau zlomiti ko trst

šoten pridevnik
(o šoti) ▸ tőzeges, tőzeg-V gozdu ležijo naravne čistine s šotnimi barji, močvirji in travniki. ▸ Az erdőben természetes tisztások fekszenek tőzeges lápokkal, mocsarakkal és rétekkel.

tip² moški spol (-a …) der Typus, der Typ (avtomobila Autotyp, idealni Idealtypus, jezera Seetyp, kože Hauttyp, letala Flugzeugtyp, vozila Fahrzeugtyp, ženske Frauentyp); (model) der Bautyp, die Bauform
konstitucijski tip Konstitutionstypus, Körperbauform
človek: avditiven tip ein Ohrenmensch
nočni tip ein Nachtmensch
tip ljudi der Menschenschlag
tip doline die Talform
prehodnega tipa geografija, biologija Misch-
(jezero Mischsee, močvirje das Mischmoor)
psihologija tipov die Typenpsychologie

ugrezn|iti se [é] (-em se) ugrezati se sich senken, einsinken (v močvirje im Morast, v blato im Schlamm), absinken; nenadno: einsacken, absacken

ūlīgō -inis, f (nam. *ūdīgō s sab. d namesto l; ūdus, ūvidus, ūveō)

1. mokrota, vlaga zemlje: Varr., Col., Sil., Arn., Serv. idr., humus dulci uligine laeta V., uligines paludum T. močvirja, barja (grezine, mužine), locus uligine profundā T. kraj, globoko močvirje.

2. ulígo (ulígina), neki izpuščaj, izrastek ali vrsta garij: Veg.

ἕλος, ους, τό (ἑλεῖν) loka, barje, močvirje.

λιμνάζω (λίμνη) tvorim jezero (močvirje), zastajam.

λίμνη, ἡ (gl. λειμών) 1. jezero, ribnik, močvirje, luža, morje. 2. izkopana vodna kotlina Her. 1, 185.

πηλός, ὁ [Et. slov. kal, kaluža, kalen, kaliti, lat. squalus] 1. glina, ilovica. 2. močvirje, glen, blato, omet.

τέλμα, ατος, τό 1. mlaka, luža, močvirje. 2. malta.

τέναγος, ους, τό plitvina, plitvost, močvirje, barje.