Franja

mōlle

A) agg.

1. mehek:
cuscino molle mehka blazina
tessuti molli anat. mehka tkiva

2. jezik mehek

3. pren. blag, prijeten

4. pren. (fiacco, moscio) mehkužen; medel:
essere una pappa molla biti mevža

5. moker, premočen, prepojen:
occhi molli di pianto solzne oči
PREGOVORI: una zuppa e un pan molle preg. eno in isto

B) m

1. mehko

2. tekočina, voda:
tenere il bucato in molle namočiti perilo
tenere il becco in molle pren. nalivati, nacejati se

3. vlaga

monogrammos -on (gr. μονόγραμμος)

1. z eno črto ali progo, enočrten, enoprogast (naspr. polygrammos), priimek neke vrste jaspisa: Plin.

2. (o breztelesnih bogovih) le očrtan, le obrisan: dii monogrammi Ci. breztelesni, zgolj obrisi; šalj. medel, shujšan, senca: Luc. ap. Non.

mortecino umirajoč, pol mrtev; medel, bled

hacer la mortecina mrtvega se narediti (hrošč, gosenica)

moscio agg. (m pl. -sci)

1. mehek, ohlapen; uvel

2. pren. medel, potrt

3. jezik grlen:
erre moscia grlni r

mou, mol; molle [mu, mɔl; mɔl] adjectif mehek (tudi figuré), militaire; vlažno topel (vreme); medel, počasen, brez energije, neenergičen; figuré brez volje, popustljiv; slaboten, pomehkužen

un mol oreiller mehek zglavnik
fromage masculin mou mehek sir
cire féminin, pâte féminin molle (figuré) človek brez volje, mevža
cot masculin, chapeau masculin mou mehek ovratnik, klobuk
avoir les jambes molles (figuré) imeti mehka kolena
mener une vie molle živeti pomehkuženo življenje
n'opposer qu'une molle résistance nuditi le šibek odpor

muriente slab, medel (luč)

natō -āre -āvī -ātum (intens. in frequ. glag. nāre)

1. plavati: querquedulae natantes Varr. ap. Non., studiosissimus homo natandi Ci. ep., natare in Oceano Ci. ali in mari Cels. šalj. = pluti, natant aequore pisces O., natat uncta carina V., in portu fracta carina natat Pr. plava sem in tja, fracta classis et intra paucos dies natavit nova Sen. ph. je odplulo novo; pesn. trans. preplavati kaj, plavati kje, čez kaj, po čem: freta V., aquas Mart.; tudi pass.: quot piscibus unda natatur O.; subst. pt. pr. natantēs -ium (pesn. -um), f (sc. bestiae) plavajoče živali, živali plavalke = ribe: omne genus natantum V.

2. metaf. (o stvareh zaradi podobnosti gibanja oz. tvarine)
a) gibati se, (o vodovju) teči, pljuskati, plivkati, plajhati, valove gnati, valovati: Lucr., Tiberinus … campo liberiore natat O.; (o žitnem polju) zibati se, valovati: campi natantes V.; (o ognju) plati, plapolati, goreti: Lucr., niveo natat ignis in ore Stat.; (o obleki) mahedrati, plahutati, opletati: O.; (o listju, ki se je usulo) gibati se, zibati se: Pr.; (o tehtnici) omahovati: Tib.; (o nogi) gugati se, premikati se, drseti: ne vagus in laxa pes tibi pelle (v čevlju) natet O.; (o ptičjem letu) plavati, jadrati: quodque ausa volare ardea sublimis pinnae confisa natanti Lucan.; occ. α) plavati v čem, biti poplavljen, biti poln česa, imeti veliko česa, obilovati s čim; z abl.: natabant pavimenta vino Ci., omnia plenis rura natant fossis V., cum … sanieque exspersa natarent limina V., arva amnibus natant O., imbres, quorum modo cuncta natabant impulsu Lucan., quotiens haec ora natare fletibus et magnas latrantia pectora curas admota deprendo manu? Stat., natabant domus sanguine parvulorum Aug.; abs.: cuncta natabant (od dežja) Lucan., plana natant Sil. β) (o očeh pijanih, zaspanih, umirajočih ljudi) plavati = medleti, medel, mrtev, otrpel, tog biti, stekleneti: vinis oculique animique natabant O., iam moriens oculis sub nocte natantibus atra circumspexit O., natantia lumina V., comitis casu frendens labentia virgo membra levat parvāque oculos iam luce natantīs irrorat lacrimis Sil.; oculi natantes et quādam voluptate suffusi Q. milo gledajoče oči (govornika).
b) širiti se, razširjati se: summā parte terrae natantibus radicibus Col.
c) (v duševnem oziru) omahovati, omahljiv, nestalen, nestanoviten biti, negotov biti: tu mihi natare visus es Ci., pars hominum … urguet propositum; pars multa natat H., mutatio voluntatis indicat animum natare Sen. ph.; natant quaedam (sc. cognomina) Varr.

nerveless [nə́:vlis] pridevnik (nervelessly prislov)
brez živcev
botanika ki nima žilic
figurativno oslab!jen, neodločen, ravnodušen, brez poguma, medel

nēutro

A) agg.

1. nevtralen, nepristranski, neopredeljen:
partita in campo neutro šport tekma na nevtralnem terenu
essere neutro biti nepristranski, neopredeljen

2. srednji, nedoločen, neizrazit, medel:
animale neutro zool. neplodna žival
colore neutro medla, neizrazita barva
genere neutro jezik srednji spol

3. kem., fiz. nevtralen

4. fiz. nenabit

5. biol. nespolen

B) m

1. elektr. nevtralni vod

2. jezik srednji spol, nevtrum

off¹ [ɔ(:)f] prislov

1.
(smer, večinoma v zvezi z glagoli) stran, proč (he rode off odjahal je)

2.
oddaljenost (krajevno in časovno) od tu, od tod; od sedaj (far off daleč, a month off čez en mesec)

3.
od, proč, dol, raz (off with your hat odkrij se)

4.
ugasnjen, izklopljen, zaprt (radio, luč, plin itd.)

5.
prekinjen, končan, razprodan (the bet is off stava ne velja več, the whole thing is off vse je padlo v vodo, oranges are off pomaranč ni več)

6.
(dela) prost (to take a day off vzeti si prost dan)

7.
čisto, do kraja (to drink off vse izpiti, to sell off razprodati)

8. ekonomija
(trg) medel, slab (the market is off)

9.
ne sveže, pokvarjeno (hrana)

10. šport
ne v formi

11. ameriško
v zmoti (you are off on that point motiš se v tem)

12.

Razno:

be off!, off you go!, off with you! odidi, proč s teboj!
to be off oditi, motiti se, biti prismojen (navadno a little off), biti odpovedan
to be well (badly) off biti dobro (slabo) situiran
to break off negotiations prekiniti pogajanja
to call off odpovedati (sestanek)
to cast off zavreči
to kill off vermin pokončati mrčes
on and off tu in tam
10 per cent off 10 procentov popusta
right off, straight off takoj
to see s.o. off spremiti koga, ki odpotuje
to take off vzleteti(letalo)
how are you off for? kako si kaj z (denarjem)?

òlabaviti -īm, olabáviti olàbāvīm (ijek., ek.)
1. razrahljati, popustiti: slomiti i olabaviti karakter ljudima
2. postati rahel, medel, slab: olabavila sam, sinko, nećeš me dugo gledati živu

opaco agg. (m pl. -chi)

1. neprosojen, neprozoren

2. nepreseven

3. moten

4. pren. medel, brezbarven:
gioco opaco šport medla igra

5. knjižno senčen, temačen

pálid -ă (-zi, -de) adj.

1. bled

2. medel

pálido bled, medel

ponerse pálido bled postati, prebledeti
pálido como la muerte, pálido como una sábana bled ko smrt

pannōsus 3 (pannus)

1. poln cap, cunjav, cunjast, razcapan: Ci., Iust.; subst. pl. pannōsi -ōrum, m cunjavci, razcapanci (naspr. holosericati): Aug.

2. metaf.
a) malovreden, boren: resculae Ap.
b) klapast, medel, uvel, suh, grbav: mammae Mart., macies Sen. ph., faex aceti Pers. kosmata.

pannūceus ali pannūcius 3 (pannus)

1. cunjav, cunjast, razcapan: vestis Petr., Baucis Pers.; subst. pānnūcia -ae, f (sc. vestis) zakrpana obleka, obleka polna zaplat, obleka, obšita s krpami (zaplatami): Isid.

2. metaf. klapast, uvel, medel, grbav, slaboten: Mart., Plin.

paralytique [-litik] adjectif mrtvouden, ohromel, hrom; figuré brez moči, médel; oslabel; masculin paralitik, ohromela oseba

paralytique général popoln paralitik
devenir paralytique oslabeti; hirati, ohrometi

perezoso len, počasen, medel, neokreten

perezoso m lenuh

poncho len; medel

postrado na tleh ležeč; medel, brez moči, pobit, potrt

postrado ante ella klečeč pred njo
postrado de dolor strt od bolečine
postrado en cama priklenjen na posteljo
postrado con (ali de) la enfermedad težko bolan