Franja

back³ [bæk] prislov
nazaj; zadaj; nekoč, prej; spet, znova

to be back vrniti se
back and forth sem in tja
to go back on s.o. pustiti koga na cedilu
back off izza
never to look back imeti v vsem srečo
to pay s.o. back (in his own coin) vrniti komu milo za drago
to keep back utajiti
to go back from (ali upon) one's word besedo snesti, preklicati
to hang back mečkati, omahovati
to hold (ali keep) back zadrževati
to talk (ali answer) back ugovarjati, oporekati

barca¹ f

1. čoln, barka:
barca da pesca ribiška barka
barca da diporto športni čoln
barca a remi, a vela, a motore čoln na vesla, jadrnica, motorni čoln
andare, essere in barca pren. biti zmeden, mečkati

2. ekst. športno plovilo, barka, ladja, jahta:
fare le vacanze in barca preživeti počitnice na barki

3. pren. posli, družina, delo, podjetje:
mandare avanti la barca prebijati se
la barca fa acqua da tutte le parti pri poslih škriplje, slabo kaže
siamo tutti nella stessa barca vsi smo v isti kaši

brink [briŋk] samostalnik
rob, breg

on the brink of death (ali grave) z eno nogo v grobu
to stand shivering in the brink biti v zadregi, neodločen
on the brink of ruin na robu propada
to be on the brink of doing pravkar nameravati kaj storiti
to hover on the brink biti neodločen, mečkati; obotavljati se

cherry¹ [čéri] samostalnik
češnja (plod)

to take (ali make) two bites at a cherry obirati se, mečkati

flīgo -ere (—) (—) (indoev. kor. bhlīg̑-, bhleīg̑- biti = tolči; prim. gr. φλίγω in ϑλίβω stiskam, sl. blizu, let. blaîsît tolči, mečkati) tolči, udariti, vreči, metati; le pesn.: fl. se in terram L. Andr. fr., aequora fligebant navīs ad saxa virosque Lucr. (?); occ. pobijati: fligi socios, stirpem funditus fligi Acc. fr.

frapporre^*

A) v. tr. (pres. frappongo) dati vmes (zlasti pren.):
frapporre ostacoli ovirati
frapporre indugi mečkati, zavlačevati

B) ➞ frapporsi v. rifl. (pres. mi frappongo) vmešati se, posredovati; prekrižati, postaviti se na pot, zadržati:
si frappose per evitare un litigio posredoval je, da ne bi prišlo do prepira
si sono frapposte nuove difficoltà pojavile so se nove težave
un fatto nuovo si frappose alla decisione novo dejstvo je prekrižalo odločitev

knautschig ki se zelo mečka; knautschig sein mečkati se

loiter [lɔ́itə] neprehodni glagol
postopati, pohajkovati

to loiter along vleči se, mečkati
to loiter away zapravljati čas

māceria -ae, f (indoev. *menHku- iz indoev. baze *menHk- gnesti, mečkati, tlačiti, tolči; prim. skr. mácate, mañcate [on] stlači, zmelje, gr. μάσσω [iz *μάκi̯ω] gnetem, stiskam, μάγειρος kuhar, μαγίς nečke, lat. mācerō, sl. mehek, moka, mečkati; hkrati prim. tudi kor. *mag̑- mazati, gnesti, stiskati, ki se ohranja v gr. μαγῆναι gnesti, morda nem. machen delati (izhodiščni pomen: graditi z glino, prvotno: gnesti, mazati) sl. mazati, maslo, nem. mengen) pravzaprav zgnetena ilovnata stena, od tod ilovnat zid kot ograja vrtov, vinogradov, pozneje tudi ograja iz kamenja ali iz žgane ali na zraku sušene opeke: Varr., Ca., Pl., Ter., Plin., Plin. iun. idr., nulla maceria, nulla casa Ci., horti L., Pl.; kot okop: maceriam sex in altitudinem pedum praeducere C. — Soobl. māceriēs -ēī, f: Varr., Prud.

papír (-ja) m

1. carta:
mečkati, rezati, trgati papir gualcire, tagliare, strappare la carta
pisati, risati na papir scrivere, disegnare sulla carta
čečkati po papirju scarabocchiare sulla carta
zaviti v papir incartare
vzeti papir in svinčnik ter začeti pisati prendere carta e matita e comiciare a scrivere
pola, rizma papirja foglio, risma di carta
cigaretni papir cartina da sigarette
filtrirni papir cartina da filtro
fotografski papir carta sensibile; carta fotografica
karbonski, indigo papir carta carbone, carta copiativa
kolkovani papir carta bollata
papir za pivnike carta assorbente
pisarniški papir carta da scrivere
pisemski papir carta da lettere
risalni papir carta da disegno
toaletni papir carta igienica
biblijski papir carta bibbia
brezlesni papir carta senza legno
časopisni papir carta da giornale
izolirni papir carta isolante
japonski (svileni) papir carta di riso
konceptni papir carta da brutta copia
krep papir carta crespata
kem. lakmusov papir carta, cartina al tornasole
milimetrski papir carta millimetrata
notni papir carta da musica
oljnati papir carta oleata
pavs papir carta lucida
recikliran papir carta riciclata, carta ecologica
smirkov papir carta smerigliata
staniol papir carta stagnola
stekleni papir carta vetrata
svileni papir carta velina

2. (zapis, zapiski; listina) carta; carte; documento; pejor. scartoffie; šalj. papiro:
brez papirja ni pravice senza le carte (necessarie) non si otiene giustizia
vreči kaj na papir mettere qsc. per iscritto
obstajati le na papirju esserci solo sulla carta

3. šport. peso minimosca
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
papir vse prenese la carta si lascia scrivere
pren. brez papirja ni pravice senza le (necessarie) carte non si ottiene giustizia
vreči kaj na papir mettere qcs. per iscritto
obstajati le na papirju esserci solo sulla carta

pomečkáti (-ám) perf. ➞ mečkati

1. spiegazzare, sgualcire

2. schiacciare; spiaccicare

3. pejor. strimpellare, eseguire malamente (un brano musicale)

4. pren. farfugliare, biascicare, masticare

ptisana (tisana) -ae, f (gr. πτισάνη iz πτίσσω tolči, mečkati, phati)

1. ječmenovo pšeno, ječmenov zdrob, ječmenova kaša, ješprenj, ječmenka: Cels., Mart., Isid., Plin. Val.

2. ječmenov napitek, ječmenov zavretek (poparek), (p)tízana: Varr. ap. Non., Plin., tudi tisana Plin., Mart.; metaf. riževec, pijača iz riža: Plin.

quetschen stiskati, stisniti; Medizin zmečkati; in etwas quetschen tlačiti/stlačiti v; quetschen aus iztiskati/iztiskati iz; Technik gnesti, mečkati

slack up prehodni glagol & neprehodni glagol
zavlačevati, opočasniti, obrzdati; postati počasnejši, šibkejši; zmanjšati hitrost vlaka ipd. pred ustavljanjem

to slack up work zavlačevati delo, "mečkati" pri delu
to slack up one's pace of work opočasniti svoje delo

stampfen teptati, tolči; Maschine: butati; mit den Füßen: topotati; [Schiffahrt] Schifffahrt gugati se; Technik nabijati, phati; stampfen in zatolči v; phati, (z)mečkati; figurativ aus der Erde stampfen ustvariti čez noč

traîner [trɛne] verbe transitif vleči (za seboj), vlačiti; vleči (koga kam); zavlačevati

traîner après soi vleči za seboj, s seboj
traîner la jambe, la patte s težavo hoditi
traîner les pieds vleči noge za seboj, podrsavati z nogami pri hoji
il me traîne à des réunions fastidieuses vlači me na doigočasne sestanke
il traîne cette maladie depuis trois ans že tri leta prenaša to bolezen
traîner ses mots, sur les mots počasi govoriti
traîner quelqu'un dans la boue (figuré) vleči koga po blatu, blatiti koga
traîner les choses en longueur zavlačevati stvari
traîner un boulet (figuré) imeti neprijetno obveznost, ki se je ne moremo znebiti; verbe intransitif vleči se; dolgo trajati; iti prepočasi, zaostajati, kasneti; počasi delati; péjoratif potepati se, pohajkovati, postopati, vlačiti se; biti v neredu, razmetan
traîner par terre vleči se po tleh
traîner dans les rues postopati po ulicah
des papiers traînent sur son bureau papirji so razmetani, v neredu na njegovi pisalni mizi
cela traîne en longueur to se zelo vleče
ça traîne partout to je že obrabljeno, premlačeno
ça n'a pas traîné! to je bilo hitro narejeno!
faire traîner quelque chose zavlačevati kaj
ne traîne pas en rentrant de l'école! ne bodi počasen, ko se vračaš iz šole!
le travail presse, il ne s'agit plus de traîner delo pritiska, ne smemo večbiti počasni (»mečkati«)
depuis qu'il a été opéré, il traîne odkar je bil operiran, si ne more opomoči
se traîner vleči se s težavo naprej
se traîner par terre plaziti se po tleh

zmečkáti (-ám) perf. ➞ mečkati

1. sgualcire (carta, abito)

2. schiacciare, pigiare:
zmečkati krompir, grozdje schiacciare le patate, pigiare l'uva

3. ekst. ammaccare; schiacciare; spappolare:
pri trčenju zmečkati blatnik ammaccare il parafango nello scontro
hlod mu je zmečkal nogo il tronco gli ha schiacciato, spappolato la gamba

4. pejor. pasticciare, abborracciare:
zmečkati nalogo pasticciare il compito
zmečkati nekaj v opravičilo farfugliare qcs. a scusa

канитель f zlata ali srebrna nit za vezenje; (pren.) odlašanje, tratenje časa;
тянуть к. zavlačevati, mečkati; dolgovezno govoriti

колебаться, колебнуться kolebati, (za)nihati, (za)zibati
ее; (pren.) omahovati, omahniti, mečkati;
цени колеблется cena skače