Franja

Zadetki iskanja

  • flexible [fléksəbl] pridevnik (flexibly prislov)
    upogljiv; ubogljiv; voljan, prilagodljiv; gibčen, okreten

    flexible gangway prehodni meh med vagonoma
    fotografija flexible release žično sprožilo
  • forge1 [fɔ:dž] samostalnik
    kovačnica, topilnica, ognjišče; vigenj

    forge bellows kovaški meh
  • goníti (gónim)

    A) imperf.

    1. azionare, muovere, spingere; far andare, girare;
    potok goni mlin in žago l'acqua del torrente aziona il mulino e la segheria
    agr. goniti cepec (mlatiti) battere (il grano e sim.)
    goniti vesla remare
    veter je gonil oblake proti goram il vento spingeva le novole verso i monti

    2. incitare, spronare; abs. correre;
    goniti konja incitare il cavallo
    pren. goniti sovražnika incalzare il nemico

    3. (žival na določeno mesto) condurre, portare, menare:
    goniti živino na pašo menare le bestie al pascolo

    4. pren. (priganjati) incitare, stimolare, spingere; angariare

    5. cacciare via, scacciare

    6. (kar naprej ponavljati) ripetere, battere la solfa:
    vedno goni svojo batte sempre la stessa solfa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. goniti vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino
    goniti meh tirare il mantice (dell'organo)
    lov. pes goni il cane insegue la selvaggina

    B) goníti se (-im se) imperf. refl.

    1. essere in calore, in fregola

    2. pejor. (poditi se) correre, rincorrersi
  • grampus [grǽmpəs] samostalnik
    zoologija sabljarica
    pogovorno debeluhar; človek, ki sope

    to puff (ali blow) like a grampus puhati, sopsti kakor kovaški meh
  • gurrumino beden, usmiljenja vreden

    gurrumino m copatar; Meh deček, fant
  • Haut, die, (-, Häute) koža (Flughaut) mrena, (Gehirnhaut, Rückenmarkshaut) ovojnica, opna, mrena, Pflanzenkunde povrhnjica; Mantel: plastično ogrinjalo; Technik skorja; auf der Milch: kožica; faule Haut lenuh; ehrliche Haut poštenjak; Haut und Knochen kost in koža; auf der bloßen Haut na goli koži; auf eigener Haut na lastni koži; mit Haut und Haar s kožo in kostmi; jemandem an die Haut gehen neposredno zadevati koga; auf der faulen Haut liegen/sich auf die faule Haut legen lenariti; aus der Haut fahren skočiti iz kože; bis auf die Haut [durchnäßt] durchnässt do kože moker; in (seiner) Haut stecken biti v (njegovi) koži; in keiner guten Haut stecken ne biti v dobri koži; unter die Haut gehen iti do živega; sich seiner Haut wehren braniti svojo kožo; seine Haut dransetzen/aufs Spiel setzen riskirati kožo; eine dicke Haut haben imeti debelo kožo; jemandem die Haut abziehen/über die Ohren ziehen odreti (koga) (na meh)
  • īn-stīpō -āre tlačiti v kaj; metaf.: vinum in culleum Ca. vli(va)ti, nali(va)ti v meh do vrha.
  • jenízaro janičarski

    jenízaro m janičar; Meh orožnik
  • kováški (-a -o) adj. obrt. di, del, da fabbro:
    kovaški meh mantice del fabbro
    kovaška klada matrice da fucinare
    kovaške klešče tenaglie da fabbro
    kovaško ognjišče focolare (del fabbro), fucina
    kovaška stiskalnica fucinatrice
    kovaška torba ferriera
    kovaško kladivo maglio; mazza
    kovaško stiskalo presella
    pren. sopsti kakor kovaški meh sbuffare, soffiare come un mantice
  • ledvíčen (-čna -o) adj. anat., med. renale, del rene:
    med. ledvično vnetje nefrite, nefropatia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gastr. ledvična pečenka lombata di vitello
    ledvična jed rognone, rognata
    anat. ledvična sredica sostanza midollare
    anat. ledvične čašice calici renali
    med. ledvični kamni calcoli renali
    anat. ledvični meh bacinetto renale
    med. ledvična kila nefrocele
    med. ledvična ohromelost nefroplegia
    med. ledvični bolnik nefritico
    med. ledvični pesek arena, renella
  • ledvičn|i (-a, -o) Nieren- (kamen der Nierenstein, meh das Nierenbecken, pas der Nierenwärmer, pesek der Nierengrieß, bolečina der Nierenschmerz, čašica der Nierenkelch, funkcija die Nierenfunktion)
    jed: ledvična pečenka der Nierenbraten
  • léđa s mn. anat. hrbet: pasti kome na leđa; pregovarati, raditi iza leđa; okrenuti kome leđa; svrbe ga leđa; iza božjih leđa = bogu za -ima bogu za hrbtom; pogledati kome u leđa dočakati, da neprijeten človek, gost odide; grbiti leđa pred kim; zbaciti nečiju vlast, koga s leđa; stajati komu iza leđa stati komu za hrbtom, podpirati, podpihovati koga; oderati, oguliti nekome kožu s leđa odreti koga na meh; izvrtati se na leđa poginjati, crkavati; imati široka leđa = biti jakih leđa imeti močno hrbtenico; popeti se nekome na leđa splezati komu na hrbet; dok je leđa, biće i samara dokler človek živi, ima delo
  • lupīnus 3 (lupus) volč(ič)ji, volkulje, volčice (gen.): ubera Ci., folliculus Corn. meh iz volčine (volčje kože), pellis Plin., ritus Prud.; subst. lupīnus -ī, m ali lupīnum -ī, n volčji bob, živinska krma, pa tudi hrana nižjih slojev: Ca., V., H., O. idr.; uporabljali so ga tudi gledališki igralci na odru kot denar (aurum comicum Plin.) nam. zlatnikov: Pl.; od tod: nec tamen ignorat, quid distent aera lupinis H. pravo in nepravo; kot velikostna mera (kakor faba) = palec: Cels.
  • lurcō2 (star. lurchō: Ap., Serv., Prob.) -ōnis, m (morda izpeljano iz *lurgicos in sor. z gr. λάρυγξ, gen. λάρυγγος grlo, žrelo (iz *(s)lōg-); ljudska etim. izpeljuje besedo iz lūra meh; ni pa ugotovljeno, ali je v prvem zlogu ŭ ali ū) požeruh, požrešnež, požrešnik, žerec, snedež, sneduh, hrustalo, samopašnež, samopašnik; poseb. kot psovka: Luc. ap. Non., Suet., lurco edax Pl.; v obscenem pomenu o pohotnežu: sic praeco lurchonem tractabat dicacule Ap. Kot priimek Lurcō -ōnis Lúrkon: M. Aufidius Lurcō Mark Avfidij Lurkon, ki je prvi gojil pave: Ci. ep., Varr., Plin. (morda tudi H., Sat. 2, 424). Od tod adj. Lurcōniānus 3 Lúrkonov, lurkónski: Lurconiana condimenta Tert.
  • malote bolehen, hirav; Mehika pogumen, drzen

    malote m Meh mrzlica, mraženje
  • marcha ženski spol pohod, marš; odhod; hod, hoja; koračnica

    marcha forzada brzi pohod
    marcha fúnebre žalna koračnica
    marcha militar vojaška koračnica
    marcha del proyectil pot izstrelka
    marcha torera koračnica bikoborcev
    marcha en vacío (meh) prazni tek
    abrir la marcha iti na čelu (pohoda)
    estar en (buena) marcha biti v dobrem teku, biti v razmahu
    poner en marcha v tek spraviti
    ir a una marcha loca kot blazen dirjati
  • marljiv pridevnik
    1. (o delavnosti) ▸ szorgalmas, szorgos, serény
    marljiv delavec ▸ szorgalmas munkás
    Čeprav je bil izjemen garač in marljiv delavec, ni od tega nikoli imel tudi gmotnih koristi. ▸ Habár kőkeményen és serényen dolgozott, ebből sosem származott anyagi előnye.
    marljiv učenec ▸ szorgos tanuló
    marljiv človek ▸ serény ember
    marljiva čebela ▸ szorgalmas méh
    Med, ta sladki naravni pridelek marljivih čebel, je vsestransko blagodejen za zdravje. ▸ A méz, a szorgalmas méhek édes, természetes terméke számos jótékony hatással bír az egészségre.
    marljive roke ▸ szorgos kezek
    Marljive roke vsakega delavca v tobačni tovarni zvijejo tudi preko 100 cigar na dan. ▸ A dohánygyári munkások szorgos kezei alól akár száznál is több szivar kerül ki naponta.
    zelo marljiv ▸ nagyon szorgalmas
    marljiva učenka ▸ szorgalmas tanuló
    marljiva študentka ▸ szorgalmas hallgató

    2. (o dejanjih) ▸ szorgalmas, szorgos, serény
    marljivo delo ▸ serény munka
    Že lani smo dobre rezultate dosegli s trdim in marljivim delom, ki je letos še bolj profesionalno. ▸ Már tavaly is jó eredményeket értünk el kemény és szorgalmas munkával, idén pedig még inkább professzionális módon dolgozunk.
    marljivo učenje ▸ szorgalmas tanulás
    Oče ga je priganjal k marljivejšemu učenju, vendar ni bil tak čudežni otrok, ki gre pri enajstih letih že študirat. ▸ Apja serényebb tanulásra ösztökélte, de nem tartozott azok közé a csodagyerekek közé, akik 11 évesen már egyetemre mennek.
    marljiva vadba ▸ szorgalmas gyakorlás
    Za trud in marljivo vadbo je bil nagrajen, da si je kot mladinec leta 1953 ogledal v Rimu svetovno prvenstvo v orodni telovadbi. ▸ Erőfeszítéseiért és szorgalmas edzésmunkájáért jutalmul még juniorként megnézhette az 1953-as római szertornász-világbajnokságot.
    marljiv študij ▸ szorgalmas tanulás
  • mehovi [ô] množina ➞ → meh
  • mēnsis -is, m, abl. sg. -e, gen. pl. -ium in -um, tudi -uum, m („časomerec“; verjetno iz indoev. kor. *mēH- meriti; prim. mētīrī, mēnstruus, sēmē(n)stris, skr. más, gr. μήνη [prim. tudi lat. Mēna] = lit. ménuo = got. mēna = stvnem. māno = nem. Mond, sl. mesec [kot premičnica in doba], at. μήν, jon. μείς = lit. ménesis = stvnem. mānōt = nem. Monat)

    1. mesec (doba 28—31 dni): Pl., Varr., Ci., C., L., O., V., Plin., Sen. ph., Sen. tr., Sen. rh., Col. idr.

    2. mesečno perilo, mesečna čišča, menstruacija: mulieris mensis Plin., nav. pl. mulierum, feminarum menses Plin., pl. tudi pri živalskih samicah: equae, cum mensem ferunt Varr. letni tok.
  • mešìč (-íča) m

    1. dem. od meh piccolo otre, sacchetto

    2. bot. pannocchina, erba mazzolina (Scleranthus)