Franja

Dēmētrius -iī, m (Δημήτριος) Demetrij, grško moško ime, poseb.

1. Demetrius Poliorcētēs (πολιορκητής „oblegovalec mest“) Demetrij Poliorket, sin mak. kralja Antigona I., roj. l. 337, v bitki pri Isu l. 301 je izgubil očeta in kraljestvo; slednjega se je l. 294 zopet polastil ter kraljeval do l. 288. Leta 283 je umrl kot ujetnik svojega tasta Selevka v sirskem mestu Apameji: Ci., N., Iust.

2. Demetrij II., vnuk prejšnjega, sin Antigona Gonata, je kraljeval v Makedoniji od l. 240 do 230, ves ta čas se je vojskoval s sosednimi ljudstvi: Iust.

3. Demetrius II. Nīcātor (Νικάτωρ) Demetrij II. Nikator, sin Demetrija I. Sotera, sirski kralj od l. 147 do 140 in od l. 130 do 126, umorjen ob neki vstaji: Iust.

4. Dem. Phalēre͡us Demetrij Falerski (= iz Falera,Φαληρόν, atenskega pristanišča), roj. ok. l. 345, Teofrastov učenec, učenjak in državnik, ki je kot Kasandrov namestnik upravljal mesto Atene od l. 317 do 307. Ko je Demetrij Poliorket l. 307 osvojil Atene, je Demetrij Falerski pobegnil v Tebe in od tam v Aleksandrijo k egiptovskemu kralju Ptolemeju Lagoškemu, čigar sin Ptolemej Filadelf ga je pregnal v Gornji Egipt, kjer je l. 283 umrl: Ci., N., Q.

5. Dem. Māgnēs Demetrij Magnezijski, zgodovinopisec in filozof v času Cicerona: Ci. ep.

6. Dem., vpliven, a nadležen mož v času Cicerona: Ci. ep.

7. Dem. Belliēnus Demetrij Belien, osvobojenec prejšnjega, poveljnik v Intemeliju v Liguriji, kjer je s svojim nasiljem povzročil meščanske upore, ki jih je moral Cezarjev prijatelj Mark Celij Ruf zadušiti: Caelius ap. Ci. ep.

8. Dem., neki učitelj petja: H.

9. suženjsko ime: H. (Epist. I, 7, 52).

10. neki stavbenik: Vitr.

11. neki kipar: Plin., Q.

12. neki igralec v komedijah v Rimu: Q., Iuv.

13. Demetrij Sunijan (= iz mesta Sunija; Sunium Σούνιον), zelo spoštovan kinik, živel v Rimu od l. 40 do 90 po Kr.: Sen. ph., T., Suet. — Od tod

I.

1. subst. Dēmētrias -adis, f (Δημητριάς)
a) Demetriada = Demetrijevo (mesto) ob Pegazejskem zalivu, imenovano po Demetriju Poliorketu, ki ga je ok. l. 290 ustanovil: Ci., L., Plin.
b) demetriada, neka rastl.: Ap. h.

2. Dēmētrium -iī, n
a) (Δημήτριον) Demetrij, mesto v tesalski Ftiotidi: Mel.
b) samotraško pristanišče: L. —

II. adj. Dēmētriacus 3 demetrijski, demetriadski (= k Demetrijevemu mestu spadajoč): Demetriacus sinus L. Demetrijski (Demetriadski) zaliv; subst. Dēmētriacum -ī, n =
a) Demetrij, Demetriak: L.

dimachae -ārum, m (gr. δίμαχαι) dvoborci, mak. vojaki, ki so se bojevali kot pešaki in konjeniki: Cu.

dívji (-a -e) adj.

1. selvaggio, selvatico:
divje rastline piante selvagge, selvatiche
divje živali animali selvaggi, selvatici

2. (ki še ni kultiviran) selvaggio

3. pren. selvaggio, selvatico

4. (zelo jezen) pazzo furioso, scalmanato, sfrenato:
divji obraz, pogled uno sguardo furioso
otroci so prav divji i bambini (si) sono sfrenati
biti divji na koga avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
biti divji na kaj andare matto per qcs.
ves divji je na ženske è un donnaiolo inveterato

5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) selvaggio; furioso; sfrenato:
ljubiti z divjo strastjo amare di passione selvaggia
začutiti divjo lakoto provare una fame da lupi
pognati konja v divji dir lanciare il cavallo in un galoppo sfrenato

6. pren. (čuden, nenavaden) strano; sgargiante, vistoso (colore)

7. (ki ni v skladu z zakoni) abusivo; di frodo:
divja gradnja costruzione abusiva
divji lov caccia di frodo
divji lovec, ribič bracconiere; cacciatore, pescatore di frodo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. divja jaga spiriti degli antenati
zool. divja koza camoscio (Rupicapra rupicapra)
divja mladika pollone, selvaggione
bot. divja roža (šipek) rosa canina (Rosa canina)
med. divje meso escrescenza carnosa, carne morta
bot. divji bezeg sambuco di montagna (Sambucus racemosa)
bot. divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanus)
zool. divji petelin urogallo, gallo cedrone (Tetrao urogallus)
bot. divja kava cicoria (Cychorium intybus)
bot. divja meta mentuccia (Satureja nepeta)
bot. divja oljka oleastro (Olea europea)
šport. divja voda acqua viva
divji ples ballo frenetico
divje upiranje opposizione furiosa
divja dežela, divja pokrajina terra inospitale, landa selvaggia
divja strast passione selvaggia
zool. divji golob palombo, colombo selvatico
bot. divji mak rosolaccio (Papaver rhoeas)
divji mož orco
divji štrajk sciopero selvaggio

Edessa -ae, f (Ἕδεσσα) Edesa,

1. mesto v Makedoniji zahodno od Pele, nekdanji sedež mak. kraljev: L., Iust. Od tod adj. Edessaeus 3 (Ἐδεσσαῖος) edeški, iz Edese: L.

2. mesto v severozahodni Mezopotamiji, glav. mesto Osroenske province: T., Plin., Amm. idr. Od tod adj. Edessēnus 3 edeški, iz Edese: Amm.

Ēmathia -ae, f (Ἠμαϑία) Ematija, staro ime za mak. deželo: V., Plin., Iust., pozneje ime mak. pokrajine ob Peli: L. (XLIV, 44), pa tudi pokrajine Peonije (Paeonia): L (XV, 3), in pesn. severne Tesalije: V. (Georg. I, 492). Od tod adj.

1. Ēmathius 3 =
a) makedonski: dux (= Aleksander Veliki) O., campi O., tecta (= Alexandriae) Lucan., manes Stat.
b) tesalski, poseb. farzalski: vertex (= gora Pelion) V., caedes O., ali clades Lucan. (= pri Farzalu v Tesaliji), acies, arva, litus Lucan.
c) trakijski: ventus Luc. fr.

2. Ēmathis -idis, f (Ἠμαϑίς) =
a) makedonska; kot subst. Ēmathidēs -um, f Pierijke, hčere mak. kralja Piera (Pieros): O.
b) tesalska: tellus Lucan. subst. Ēmathis -idis, f Tesalija: Lucan.

epigonī -ōrum, m (gr. ἐπίγονοι)

1. potomci „sedmerice proti Tebam“, ki so obnovili vojno proti Tebam: Hyg.; od tod Ἐπίγονοι, naslov Ajshilove tragedije, ki jo je polatinil rimski pesnik Akcij: Ci.

2. potomci tistih mak. vojakov Aleksandra Velikega, ki so se oženili s Peržankami: Iust.

Eurīpidēs -is in -ī, acc. -ēn in -em, m (Εὐριπίδης) Evripid, grški pisec tragedij, roj. v Atenah l. 480, umrl l. 405 v Peli na dvoru mak. kralja Arhelaja. Njegove tragedije so polne presunljivih motivov, zato ga imenuje Aristotel τραγικώτατος: Ci., Q., T., Gell. idr. Od tod adj. Eurīpidēus 3 (Εὐριπίδειος) Evripidov: carmen Ci.

Eurōpus -ī, m (εὔρωπος) Evrop, mak. kralj: Iust.

Eurydicē -ēs, f (Εὐρυδίκη)

1. Evridika , žena Orfeja, ki jo je hotel po njeni zgodnji smrti s svojimi čarobnimi pesmimi rešiti iz podzemlja. Pluton mu je prepovedal ozreti se po njej, dokler ne pride spet na svet. Toda Orfej se ni zmogel držati prepovedi, ozrl se je in Evridika mu je izginila izpred oči: V., O., Hyg., Sen. tr.

2. Danajeva hči: Hyg.

3. sužnja Reje Silvije: Enn. ap. Ci.

4. mati Filipa II., mak. kralja: N., Iust.

5. Aridejeva žena: Iust.

6. žena Ptolemaja Filopatorja: Iust.

7. Lizimahova žena: Iust.

8. Gencijeva žena: L.

fascis -is, m (prim. gr. φάσκος, φάκελος sveženj, butara, mak. βάσκιοι = δεσμαὶ φρύγανων butare dračja)

1. sveženj, butara, snop, breme, tovor: virgarum Pl., spicarum Varr., sarmentorum L., stramentorum ac virgultorum Hirt., lini Plin., lignorum T., epistularum Iust., Amm.; pesn. = breme: iniusto sub fasce viam cum carpit V., apes animam sub fasce dedēre V., ego hoc te fasce levabo V. (o kozličku); pren.: tot reos velut uno fasce complecti Plin. iun.

2. occ. pl. fascēs fasci, butare šib s sekiro, ki so jih liktorji nosili pred najvišjimi oblastniki kot znak sodne oblasti: Pl., Lucr., Aur. idr., qui beneficio populi Romani fascīs et securīs habere Ci., amicibam lictores cum fascibus Ci., demere secures de fascibus Ci., demittere (populo) fasces Ci., Plin. iun. ali fasces submittere L., Q., Fl. fasce (pred ljudstvom) povesiti ali nagniti (v znamenje spoštovanja), (pren.) fasces submittere alicui Ci. prednost da(ja)ti komu, fasces laureati (po zmagi) Ci., primos attollere fasces V., f. superbi H., iamque praeeunt novi fasces O., fasces versi (obrnjeni, pri pogrebu konzula) T., paulo ante dimissi f. Plin. iun. šele pred kratkim oddani.

3. meton. visoke častne službe, zlasti konzulat: Caesari senatus fascīs dedit Ci., petere fasces Lucr., fasces corripere S. siloma polastiti se konzulata, illum non populi fasces, non purpura regum flexit V., (populus) si detulerit fasces indigno, detrahet idem H., cuius tum fasces erant L. ki je takrat imel oblast, ki je bil takrat na oblasti, suscipere fasces Suet., fasces abrogati, retenti Fl.

fēcundus 3, adv. -ē (gl. fēlīx)

1. roden, rodoviten (o ženskah in živalih): uxor Lucr., Sen. rh., coniux H., lepus H. breja, virgo Sen. ph., fecundae verbera dextrae O. (po vraži, da udarci „luperkov" z jermenom naredijo ženske rodovitne), Danaën clausam implevit Iuppiter auro O., imber f. V.

2. pren. rodoviten, ploden, bogat: f. colles, solum, orbis O., terra fecundior Ci., fecundissima studia T., quaestus ille maxime f. Ci.; z abl.: fecunda melle Calymne O., fecundam Amathunta metallis O.; ret.: gens latrociniis fecunda T. ki pogosto hodi plenit, Africa veneno f. Sil.; z gen.: provincia annonae fecunda T., z bogato letino, genus fecundum bonorum civium T. saecula fecunda culpae H., tellus metallorum fecunda Plin.; Hispania in omnia frugum genera fecunda Lucan.

3. obilen, bujen, bohoten, poln: pecori non est fecundior herba O., fecunda papavera florent O., bujno rastoči mak, f. fons O. calices H. polne čaše, cingula monstris f. Val. Fl., gens f. Plin. iun.

gospodičn|a² ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (poljski/divji mak) der Klatsch-Mohn; (marjetica) das Gänseblümchen

gospodičnic|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (poljski/divji mak) der Klatsch-Mohn

iskrice ženski spol množina, rastlinstvo, botanika (poletni zajčji mak) das Sommer-Teufelsauge

islandsk|i, islandsk|i (-a, -o) isländisch; Island- (poni das Islandpony, področje nizkega zračnega pritiska das Islandtief)
rastlinstvo, botanika islandska potočarka Gewöhnliche Sumpfkresse
rastlinstvo, botanika islandski mak der Island-Mohn

jesensk|i [é] (-a, -o) herbstlich, Herbst- (čas die Herbstzeit, dan der Herbsttag, dež der Herbstregen, mesec der Herbstmonat, sejem die Herbstmesse, barva die Herbstfarbe, setev agronomija in vrtnarstvo die Herbstsaat, Wintersaat, sonce die Herbstsonne, vreme das Herbstwetter; rastlinstvo, botanika otavčič/jajčar der Herbst-Löwenzahn, das Herbst-Milchkraut, zajčji mak das Herbst-Teufelsauge, das Herbstfeuerröschen, čebulinka der Herbst-Blaustern, vilovina das Herbst-Kopfgras)

julijsk|i (-a, -o) julisch, Juli-; rastlinstvo, botanika Julischer (glavinec/ mak Julische Flockenblume/Julischer Alpen-Mohn)

križ|ec² moški spol (-ca …) rastlinstvo, botanika (poljski/divji mak) der Klatsch-Mohn

māceria -ae, f (indoev. *menHku- iz indoev. baze *menHk- gnesti, mečkati, tlačiti, tolči; prim. skr. mácate, mañcate [on] stlači, zmelje, gr. μάσσω [iz *μάκi̯ω] gnetem, stiskam, μάγειρος kuhar, μαγίς nečke, lat. mācerō, sl. mehek, moka, mečkati; hkrati prim. tudi kor. *mag̑- mazati, gnesti, stiskati, ki se ohranja v gr. μαγῆναι gnesti, morda nem. machen delati (izhodiščni pomen: graditi z glino, prvotno: gnesti, mazati) sl. mazati, maslo, nem. mengen) pravzaprav zgnetena ilovnata stena, od tod ilovnat zid kot ograja vrtov, vinogradov, pozneje tudi ograja iz kamenja ali iz žgane ali na zraku sušene opeke: Varr., Ca., Pl., Ter., Plin., Plin. iun. idr., nulla maceria, nulla casa Ci., horti L., Pl.; kot okop: maceriam sex in altitudinem pedum praeducere C. — Soobl. māceriēs -ēī, f: Varr., Prud.

mȁkovskī -ā -ō križev: makovski kec, gl. mak